Predsednik republike Borut Pahor bo v ponedeljek najvišje državno odlikovanje, red za izredne zasluge, s katerim je junija 2006 tedanji predsednik republike Janez Drnovšek posthumno odlikoval Jožeta Pučnika, vročil Pučnikovemu sinu Gorazdu Pučniku, je sporočil predsednikov urad. Pučnikova družina odlikovanja doslej ni želela sprejeti.

Potem ko je BiH v četrtek dobila status kandidatke za članstvo v EU, sta premier Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor danes izpostavila, da gre tudi za rezultat dela celotne slovenske diplomacije. Golob se je zahvalil Pahorju, ki je dal pobudo za dodelitev statusa BiH brez izpolnjevanja pogojev.

Šest vidnih predstavnikov slovenske osamosvojitve (Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel in France Bučar) je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači od predsednika Pahorja sprejelo vrnjena odlikovanja Zlati častni znak svobode. Šesterica je namreč leta 1993 že prejeta odlikovanja vrnila tedanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, po njihovih besedah zaradi poskusov razvrednotenja slovenske samostojnosti ter vse glasnejših pobud za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. Odlikovanja so Kučanu tistikrat dostavili kar v plastični vrečki.

Predsednik republike Borut Pahor bo postal letošnji dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi: Graditelji Evrope. Nagrado bo prejel zaradi svojega dragocenega dela v korist sožitja in sodelovanja med narodi, v prvi vrsti med Italijani in Slovenci, je včeraj sporočil tiskovni urad italijanske avtonomne pokrajine Trento.

Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative, je danes v Zagrebu sporočil predsednik republike Borut Pahor po srečanju s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Odnose med državama sta predsednika ocenila kot odlične in se strinjala, da sta k temu prispevala tudi sama.

O predsedniških volitvah smo v bistvu že domala vsi vse povedali. Zanimiva je morda le še statistika: v prvem krogu so levi in sredinsko levi kandidati dobili 538 tisoč glasov, v drugem je za N. Pirc Musar glasovalo dobrih 480 tisoč volivcev. Desna kandidata sta v prvem krogu dobila 334 tisoč, za A. Logarja pa je v drugem krogu glasovalo dobrih 411 tisoč volivcev.

Ko bo izšlo to besedilo, bomo vedeli, kdo bo na vrhu slovenske države.* Po anketah sodeč, bo to N. Pirc Musar. Če bo predsednik A. Logar, bi si želela, da bi bil takšen, kot smo ga spoznali v predvolilni kampanji, spravljiv in vključujoč tudi drugače misleče. Če bo to N. Pirc Musar, pa bi si želela, da bi presegla preteklo ravnanje: četudi ni bila v nobeni stranki, nisem zaznala, da se ne bi praviloma vselej postavila na eno stran, celo bolj, kot bi bila v kateri od levih strank.

Potapljačica Alenka Artnik, motokrosist Tim Gajser, kolesar Tadej Pogačar in nekdanja judoistka Urška Žolnir Jugovar so iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja prejeli državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Vsi so s ponosom sprejeli priznanje, ki jim daje motivacijo za naprej, upokojeni judoistki pa potrditev sijajne kariere.

Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači z zlatim redom za zasluge odlikoval predsednika Furlanije-Julijske krajine Massimiliana Fedrigo in deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja. Odlikovanji sta med drugim prejela za prispevke k poglabljanju sodelovanja med Slovenijo in Italijo oz. Avstrijo.

Očitno se bo v predsedniško palačo po odhodu aktualnega predsednika Boruta Pahorja naselil feministični diskurz, ki ga je bilo od novoizvoljene predsednice Nataše Pirc Musar zaznati že tekom predsedniške kampanje. To se zdaj potrjuje.

Prvo srečanje med predsednikom republike Borutom Pahorjem in novoizvoljeno predsednico Natašo Pirc Musar je bilo "prisrčno in ljubeznivo", sta po srečanju dejala v izjavi za medije. Dogovorila sta se, da bo Pahor bo Pirc Musarjevi podrobneje predstavil proces Brdo-Brioni. Novoizvoljena predsednica bo obveznosti prevzela 23. decembra.

Kaže, da bo tokrat kar uspelo spremeniti ustavo. Potrebna večina se bo našla za to in ono spremembo. Volilno zakonodajo smo spreminjali leta, a le malenkosti. Volilni sistem je vsaka stranka skušala postavljati in spreminjati »po svoji meri«, da bi od njega imela čim več koristi. Čeprav manj, je še vedno tako.

Ko je prvi pokomunistični poljski predsednik Lech Walesa leta 1995 izgubil volitve, se je vrnil na svoje staro delovno mesto električarja v ladjedelnici v Gdansku, kjer je začel svojo poklicno kariero. Tam sicer ni ostal dolgo, saj je kmalu za tem ustanovil svoj institut in pozneje še svojo krščansko demokratsko stranko.

Medtem ko njegova tekmica Nataša Pirc Musar glasno kritizira odhajajočega predsednika Boruta Pahorja, predsedniški kandidat Anže Logar v svojih nastopih posnema Pahorja.

Pred drugim krogom predsedniških volitev, v katerem se bosta pomerila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, se Slovenija znova ideološko polarizira na desnico in levico oziroma na Janeza Janšo in Milana Kučana, ki podpirata vsak svojega kandidata.

Po tridesetih letih smo dobili prvega nekdanjega predsednika, ki si želi odmrzniti strankino knjižico. Res je, ni jih bilo veliko, pa vseeno, ta »podnebna sprememba« Boruta Pahorja je na mestu. Stranke so vse bolj na slabem glasu, vsi bi bili neodvisni, že skoraj pregnane so iz lokalne politike. In zdaj se javi nekdo – in to ni kdorkoli – ki pravi, pravzaprav skoraj moleduje: rad bi nazaj rdečo knjižico!

Predsednik republike Borut Pahor opozarja na pomen samostojnega muzeja osamosvojitve in se želi o tem posvetovati s predsednikom vlade Robertom Golobom. O združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine Sloveniji je včeraj sicer razpravljal s predsednikom Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Lojzetom Peterletom.

Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, na osrednji državni spominski slovesnosti položil venec pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slovesnost sta s salvami iz pušk pospremila Garda Slovenske vojske in zvok trobil Policijskega orkestra.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije je s člani vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč zaslužen za prekope zamolčanih žrtev. Novinarjem je Jože Dežman včeraj predstavil zahtevno delo pri izkopu ostankov žrtev v breznu pod Macesnovo gorico. Za to veliko humanitarno delo bi si zaslužil državno odlikovanje – še najbolje kar vsa njegova komisija. Toliko bolj, ker je iz rok predsednika Boruta Pahorja medaljo za hrabrost leta 2014 prejel rudar Mehmedalija Alić – po razkritju Hude jame, ki je seveda zasluga Dežmanove komisije.

Ozrli smo se na deset let predsednikovanja Boruta Pahorja. Za njim je popolna kariera; je edini slovenski politik, ki je osvojil t. i. predsedniški trojček: bil je predsednik državnega zbora, vlade in države.