Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači z zlatim redom za zasluge odlikoval predsednika Furlanije-Julijske krajine Massimiliana Fedrigo in deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja. Odlikovanji sta med drugim prejela za prispevke k poglabljanju sodelovanja med Slovenijo in Italijo oz. Avstrijo.

Očitno se bo v predsedniško palačo po odhodu aktualnega predsednika Boruta Pahorja naselil feministični diskurz, ki ga je bilo od novoizvoljene predsednice Nataše Pirc Musar zaznati že tekom predsedniške kampanje. To se zdaj potrjuje.

Prvo srečanje med predsednikom republike Borutom Pahorjem in novoizvoljeno predsednico Natašo Pirc Musar je bilo "prisrčno in ljubeznivo", sta po srečanju dejala v izjavi za medije. Dogovorila sta se, da bo Pahor bo Pirc Musarjevi podrobneje predstavil proces Brdo-Brioni. Novoizvoljena predsednica bo obveznosti prevzela 23. decembra.

Kaže, da bo tokrat kar uspelo spremeniti ustavo. Potrebna večina se bo našla za to in ono spremembo. Volilno zakonodajo smo spreminjali leta, a le malenkosti. Volilni sistem je vsaka stranka skušala postavljati in spreminjati »po svoji meri«, da bi od njega imela čim več koristi. Čeprav manj, je še vedno tako.

Ko je prvi pokomunistični poljski predsednik Lech Walesa leta 1995 izgubil volitve, se je vrnil na svoje staro delovno mesto električarja v ladjedelnici v Gdansku, kjer je začel svojo poklicno kariero. Tam sicer ni ostal dolgo, saj je kmalu za tem ustanovil svoj institut in pozneje še svojo krščansko demokratsko stranko.

Medtem ko njegova tekmica Nataša Pirc Musar glasno kritizira odhajajočega predsednika Boruta Pahorja, predsedniški kandidat Anže Logar v svojih nastopih posnema Pahorja.

Pred drugim krogom predsedniških volitev, v katerem se bosta pomerila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, se Slovenija znova ideološko polarizira na desnico in levico oziroma na Janeza Janšo in Milana Kučana, ki podpirata vsak svojega kandidata.

Po tridesetih letih smo dobili prvega nekdanjega predsednika, ki si želi odmrzniti strankino knjižico. Res je, ni jih bilo veliko, pa vseeno, ta »podnebna sprememba« Boruta Pahorja je na mestu. Stranke so vse bolj na slabem glasu, vsi bi bili neodvisni, že skoraj pregnane so iz lokalne politike. In zdaj se javi nekdo – in to ni kdorkoli – ki pravi, pravzaprav skoraj moleduje: rad bi nazaj rdečo knjižico!

Predsednik republike Borut Pahor opozarja na pomen samostojnega muzeja osamosvojitve in se želi o tem posvetovati s predsednikom vlade Robertom Golobom. O združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine Sloveniji je včeraj sicer razpravljal s predsednikom Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Lojzetom Peterletom.

Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, na osrednji državni spominski slovesnosti položil venec pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slovesnost sta s salvami iz pušk pospremila Garda Slovenske vojske in zvok trobil Policijskega orkestra.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije je s člani vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč zaslužen za prekope zamolčanih žrtev. Novinarjem je Jože Dežman včeraj predstavil zahtevno delo pri izkopu ostankov žrtev v breznu pod Macesnovo gorico. Za to veliko humanitarno delo bi si zaslužil državno odlikovanje – še najbolje kar vsa njegova komisija. Toliko bolj, ker je iz rok predsednika Boruta Pahorja medaljo za hrabrost leta 2014 prejel rudar Mehmedalija Alić – po razkritju Hude jame, ki je seveda zasluga Dežmanove komisije.

Ozrli smo se na deset let predsednikovanja Boruta Pahorja. Za njim je popolna kariera; je edini slovenski politik, ki je osvojil t. i. predsedniški trojček: bil je predsednik državnega zbora, vlade in države.

Nekaj dni pred volitvami smo se pogovarjali s predsednikom države Borutom Pahorjem. Predsednik mora biti po njegovih besedah najprej izkušen in veliko vedeti o zadevah, s katerimi se kani ukvarjati. A kaj je zanj prav tako ali celo bolj pomembno?

Ne glede na vse objavljene javnomnenjske raziskave bo prvi krog nedeljskih volitev za predsednika republika edina prava anketa. V fotofinišu volilne kampanje bo prišlo do opredelitve še tistih neodločenih volivcev, katerih glasovi bodo na koncu odločilni, katera dva od treh favoriziranih kandidatov se bosta uvrstila v drugi krog volitev, ki bo 13. novembra. Precej velika verjetnost je, da bo v predsedniški finale uspelo priti Anžetu Logarju, Milan Brglez in Nataša Pirc Musar pa bosta za uvrstitev trepetala do zadnjega.

Državniki si ob uradnih, delovnih in zasebnih obiskih izmenjajo protokolarna darila, ki so pomembna promocija države. V uradu predsednika republike tako izbirajo darila s slovensko dediščino, pogosto so to tradicionalni izdelki, med manj običajnimi pa je denimo lipicanec. Med prejetimi darili pa je najti miniaturo Tadž Mahala in pozlačeno žogo.

Lekarne nas vedno nemoteno oskrbujejo z zdravili, jih marsikdo sploh ne opazi, kar pa še ne pomeni, da so samoumevne, med drugim častni govornik predsednik RS Borut Pahor.

Slovenska desnica, ki si jo je uzurpiral Janša, tone vedno globje. Iz leta v leto postaja bolj izrojena. Intelektualce so zamenjali partijski jurišniki, ni več glasu razuma. Ni več nikogar, ki bi Janši nastavil ogledalo.

Klemen Grošelj, evropski poslanec, o nezadovoljstvu predsednika republike Boruta Pahorja glede prekinitve pogodbe o nakupu boxerjev

Borut Pahor, predsednik republike, ob izteku drugega mandata

Predsednik republike Borut Pahor se je odločil podpisati ukaz o odpoklicu veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, so nocoj sporočili iz predsednikovega urada. To se je odločil po včerajšnjem telefonskem pogovoru s premierjem Robertom Golobom. Mu je pa hkrati izrazil nezadovoljstvo, ker o odločitvi ni bilo predhodnega posveta z njim.