Danes je predsednik Pahor sprejel Musarjevo, ki jo je spremljala Ula Tomaduz, odvetnica iz njene odvetniške družbe. Po poročanju več medijev naj bi bila Tomaduzova vodja kabineta nove predsednice republike. 34-letnica je sicer članica občinskega sveta v Postojni, izvoljena je bila na Listi za mlade. Ob letošnjem 8. marcu, dnevu žena, je za postojnski Radio 94 dala nekaj zavajajočih izjav.
Tako je izrazila zaskrbljenost nad trendi v sodstvu. Pravi, da najvišje položaje zasedajo moški, medtem ko ženske prevladujejo na sodiščih nižjih stopenj. Dejansko so ženske v slovenskem sodstvu manjšina zgolj še na vrhovnem sodišču, pa še tam ne bodo več dolgo. Od 29 vrhovnih sodnikov je 12 žensk, torej 41 odstotkov. A poveden je naslednji podatek. Na največjem višjem sodišču v državi, ljubljanskem, je med 64 sodniki zgolj še 11 moških, kar je 17 odstotkov. Ta dinamika se bo seveda v nekaj letih glede na hierarhično napredovanje prenesla na vrhovno sodišče in bodo moški tudi tam manjšina. In to vse manjša. V resnici ni zaskrbljujoč trend v sodstvu, da ženske niso na visokih položajih, pač pa ravno obratno: da ob sedanjem trendu moških tam kmalu skoraj ne bo več.
Ni torej nobene bojazni za odpravo svoboščine odločanja o rojstvu otrok, pa vendar je to nenehno tema feminističnega govora. Ne zato, ker bi šlo za dejanski problem, pač pa feministke s tem utemeljujejo svoj »boj«.
Poleg opisanega zavajanja je Tomaduzova ob 8. marcu dejala še, da »bi nekateri radi videli, da ne bi več mogle svobodno odločati o rojstvu otrok«. Še eno zavajanje. Recimo v državnem zboru ni niti enega samega poslanca, ki bi to svoboščino odpravil (niti v NSi ne, kar se jim včasih zlonamerno pripisuje). Na nobeni oblastni poziciji ni nikogar s takšnimi izjavami, jasno pa je, da so večje verske skupnosti (katoličani, protestanti, muslimani, pravoslavci) na poziciji nedotakljivosti življenja od spočetja do naravne smrti. Tega se verske skupnosti gotovo ne bodo odrekle, saj gre za osnove verskih načel, vendar verske skupnosti nimajo nikakršnih oblastnih položajev. Ni torej nobene bojazni za odpravo svoboščine odločanja o rojstvu otrok, pa vendar je to nenehno tema feminističnega govora. Ne zato, ker bi šlo za dejanski problem, pač pa feministke s tem utemeljujejo svoj »boj«.
Še to: v odvetniški družbi od Musarjeve med desetimi zaposlenimi ni niti enega moškega. Prav zanimivo bo spremljati glede na njeno poudarjanje enakopravnosti v družbi, koliko moških bo v njenem kabinetu oziroma uradu predsednice republike.
