V Sloveniji se z vzroki za nastanek t.i. bančne luknje pet let po njenem nastanku ukvarjajo tako politiki kot organi pregona, so ugotovili udeleženci včerajšnjega omizja v oddaji Bančna luknja na TV Slovenija. Očitke, da so postopki pregona bančne kriminaliteta prepočasni, so zavrnili, so se pa strinjali, da jih ovira tudi zakonodaja.

Specializirano državno tožilstvo, ki se ukvarja z najzahtevnejšimi oblikami kriminalitete, trenutno obravnava okoli 90 odprtih zadev bančne kriminalitete.

Delo slovenske policije, NPU in državnega tožilstva kaže na to, da niti ob popolnoma dokazljivih kaznivih dejanjih nihče od omenjenih ni pripravljen procesirati kriminala.

Nekdanja vodilna v Factor banki Dušan Valenčič in Boris Pesjak bosta na višjem sodišču danes izpodbijala obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in oškodovanja Factor banke.

Obsojenemu kriminalcu Binetu Kordežu, ki je v začetku 2016 priznal kar 11 kaznivih dejanj (!), povezanih z oškodovanjem Merkurja, vsak dan bolj rastejo krila.

Poslovanje bank je treba natančno preiskati, zoper odgovorne za nastalo bančno luknjo pa ukrepati, je danes poudaril vodja poslancev NSi Matej Tonin.

NSi je z namenom krepitve pregona bančnega kriminala predlagala, da bi pri okrožnih sodiščih ustanovili specializirane oddelke za bančno kriminaliteto in znotraj tožilstva poseben oddelek za pregon tega kriminala.

DZ je včeraj obravnaval prvo delno vmesno poročilo bančne preiskovalne komisije, ki se nanaša na Probanko in Factor banko.

Premier Miro Cerar je v DZ zanikal očitke o neukrepanju zoper bančno kriminaliteto. Posredno je tudi zbodel rekreativnega košarkarja Igorja Bavčarja, ki ga Dob še ni videl.