Ko vprašate policijo, zakaj preiskave potekajo tako zelo počasi in neučinkovito, običajno gredo njihovi odgovori v dve smeri: da so to zelo kompleksni primeri in da je na voljo zelo fragmentirana dokumentacija (ali pa je preobsežna, odvisno od verzije, ki jo policija prodaja javnosti), s pomočjo katere je dokazni postopek upočasnjen, ponekod celo nemogoč. Trdim, da policija slovenski javnosti laže in jo zavaja.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 o tem, ali slovenska policija v najboljšem primeru polna popolnih bedakov ali pa v najbolj realnem primeru del združbe organiziranega kriminala, katere primarna naloga je čim bolj prikriti banksterske posle; o nerešeni preiskavi ob celem kupu dokazov v primeru Ladjedelnice Izola; o primeru zlorabe notranjih informacij s pomočjo kreditnega vzvoda; o policiji kot partnerici bančnih kriminalcev.
Rado Pezdir sprašuje: Kriminalist Majhenič, kako kaj banksterji?
Se vam zdi normalno, da policija skorajda desetletje preučuje primere bančnega kriminala? Je logično, da ostajajo povsem neraziskani primeri, s katerimi bi se nedvoumno dokazalo, da v paradržavnih bankah niso nastajali banksterski ekscesi, ampak da so bile na delu organizirane kriminalne združbe?