Med poslanci se je oblikovala široka podpora poročilu in predlaganim sklepom, saj so podporo odrekli le v ZL. Zaupni del poročila bodo sicer poslanci v ponedeljek obravnavali na zaprtem delu seje, saj je označeno kot tajno.
Tri leta po dokapitalizaciji smo tam, kjer v pravni državi ne bi smeli biti, je ob predstavitvi javnega dela poročila ocenil predsednik preiskovalne komisije Anže Logar, ki meni, da so poslanci dolžni poiskati rešitev. "Komisija je v 90 urah zaslišala 36 prič, uporabili smo posebne postopke, ki jih preiskovalne komisije doslej še niso," je navedel. Dodal je, da so pregledali preko 50.000 strani dokumentov.
Bančna preiskovalna komisija v vmesnem poročilu o dogajanju v Factor banki in Probanki ugotavlja slabe bančne prakse. Zanje so odgovorne uprave in nadzorni svet, pa tudi bančni regulator, je prepričan Logar.
Banke so imele po njegovem mnenju bistveno neustrezen notranji nadzor, problematična je bila tudi njihova lastniška struktura. "To se je dogajalo pred očmi našega regulatorja, posledice pa niso nenavadne," je dejal o nadzorovani likvidaciji obeh bank.
Zato komisija državnemu zboru v sprejem predlaga več sklepov. Med drugim naj se ustrezno popravi zakonodajo na področju kazenskega postopka ter ustanovi specializirana sodišča za pregon bančne kriminalitete. Prav tako naj bi poročilo kot naznanitev suma storitve kaznivih dejanj posredovali nacionalnemu preiskovalnemu organu, specializiranemu državnemu tožilstvu in ministrstvu za notranje zadeve.
"Gre za zavezo, da v DZ mislimo resno s pregonom bančne kriminalitete in da bomo naredili vse, da bodo odgovorni naredili vse, kar je v njihovi moči," je dejal Logar. Na koncu je dejal, da bo komisija zaradi kaznivega dejanja lažnega pričanja pred komisijo ovadila nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk in direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Mateja Krumbergerja.
Bojan Krajnc (SMC) je ocenil, da je preiskovalna komisija pridobila obsežno in raznovrstno dokumentacijo, pri tem pa je za prelomnega ocenil odziv Banke Slovenije, ki je posredovala okrog 33.000 strani dokumentov. Ob tem je napovedal podporo predlaganim sklepom.
Do poročila je imel pozitivno mnenje tudi Andrej Šircelj iz SDS. Njegova vsebina sicer po njegovih besedah prikazuje in dokazuje, da je bilo delovanje uprav in nadzornih svetov bank soodgovorno za nastalo finančno in gospodarsko krizo v Sloveniji.
Podporo so napovedali tudi v DeSUS, njihova poslanka Marija Antonija Kovačič pa je ocenila, da se je komisija dela lotila zelo resno, sistematično in strokovno, pri tem pa že takoj na začetku naletela na probleme. Da bosta podprla predloge sta dejala tudi Janko Veber (SD) in Jožef Horvat (NSi), ki sta se v nagovoru posvetila tudi iskanju vzrokov za nastalo bančno luknjo.
Da je vredno podpreti sklepe je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev ocenil tudi Bojan Dobovšek, ki pa je opozoril, da imajo sodišča že sedaj vse vzvode za preiskavo bančne kriminalitete.
Preiskavo o vzrokih za sanacijo bančnega sistema lahko izpelješ na dva načina - lahko imenuješ nepristransko skupino revizorjev, lahko pa ta korak preskočiš in ustanoviš politično preiskovalno skupino, pa je menil Miha Kordiš (ZL). Spomnil je, da ZL ni podprla ustanovitev komisije in tudi ne bo podprla predlaganih sklepov, čeprav jim ne bodo nasprotovali.