Prijavljeni ste kot
17. avg. 2018
Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ poslansko skupino Levica ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, saj sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi. To je po pojasnilih službe poseben formalen način sodelovanja z vlado, kar pomeni, da je poslanska skupina Levica formalno koalicijska stranka, je razvidno iz mnenja službe.
16. avg. 2018
Ustavni pravnik Jurij Toplak glede koalicijskega ali opozicijskega statusa Levice opozarja, da je to definiranje in tolmačenje poslovnika notranja stvar DZ. Ne glede na sporazume in pogodbe je bistveno predvsem ravnanje poslancev v DZ. A za demokratičnost Slovenije in DZ je bolje, da poslanci ne smatrajo Levice za opozicijsko stranko, je ocenil.
Če bo verjetna Šarčeva vlada odvisna od glasov Levice, bodo izsiljevali do onemoglosti. In izredno škodili gospodarstvu, zaposlenim in razvoju vse države, pri čemer sami ne bi prevzeli odgovornosti.
14. avg. 2018
Dr. Žiga Turk, profesor, nekdanji minister
12. avg. 2018
Dr. Miro Haček kot profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in predavatelj političnih sistemov zelo pozorno spremlja sestavljanje vladne koalicije, ki nastaja pod vodstvom Marjana Šarca.
Maratonska koalicijska usklajevanja so obrodila sadove. Marjana Šarca bo za mandatarja podprla tudi Levica, toda z njo se bo moral usklajevati o ministrskih imenih, proračunu in vladnih projektih.
11. avg. 2018
To je doslej najhujši politični amaterizem, ki pa je najverjetneje posledica obsesije nekega mitomana, ki si želi zgolj to, da bi bil, ne glede na vse, predsednik vlade.
Dr. Miro Haček, politolog
10. avg. 2018
Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je z Levico parafirala protokol o sodelovanju, Levica pa je napovedala podporo mandatarskemu kandidatu Marjanu Šarcu in kandidatu za predsednika DZ Dejanu Židanu. Levica je tudi zagotovila, da manjšinski vladi ne bo nasprotovala.
Vsak novi dan je za Marjana Šarca nova priložnost za novo prevaro volivcev. Vsaj to mu gre dobro od rok, če že o drugem nima pojma.
Predsedniki peterice strank, ki pod okriljem prvaka LMŠ Marjana Šarca poskušajo oblikovati vladno koalicijo, bodo danes z Levico pretresali protokol o njenem sodelovanju z manjšinsko vlado. Podporo pogovorom o takem sodelovanju je izreklo tudi članstvo Levice na internem referendumu. Danes se sicer izteče rok za vlaganje mandatarskih kandidatur.
9. avg. 2018
Prvak LMŠ Marjan Šarec je izid internega referenduma v Levici, na katerem je članstvo izrazilo podporo pogovorom o projektnem sodelovanju Levice s Šarčevo manjšinsko vlado, označil kot "dober obet za nadaljnje korake". V izjavi, ki so jo za STA posredovali iz stranke, je spomnil, da jih sedaj čaka še podpis protokola o sodelovanju.
Poslanec Levice Primož Siter je pritrdil, da je članstvo Levice na internem referendumu podprlo snovanje sporazuma o projektnem sodelovanju z manjšinsko vlado. Referenduma se je udeležilo 40,81 odstotka članov, od tega jih je za glasovalo 84,66 odstotka. To sicer še ne pomeni podpore poslancev Levice Marjanu Šarcu na glasovanju o mandatarju.
8. avg. 2018
Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.
Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS bodo danes v DZ vložili kandidaturo Marjana Šarca za predsednika vlade, ob tem pa si želijo tudi podporo Levice, s katero bi manjšinska vlada sodelovala. Člani Levice se lahko o tem sodelovanju sicer še danes do polnoči izrečejo na internem referendumu.
7. avg. 2018
Levica se s peterico še ni uskladila v ključnih točkah protokola o sodelovanju z vlado Marjana Šarca, je dejala poslanka Levice Violeta Tomić. Kot pravi, se kažejo jasne intence, da bi po njihovi morebitni podpori Šarcu iz koalicijske pogodbe izločili pozitivne socialno usmerjene ukrepe. Iz LMŠ pa so sporočili, da je bil danes narejen velik korak.
Predsednik SD Dejan Židan je za STA potrdil, da je pripravljen kandidirati za predsednika DZ. Ob tem pa je poudaril, da je bila to odločitev petih strank, torej poleg SD še LMŠ, SMC, SAB in DeSUS in da to ni bil pogoj, ki bi ga postavila SD za sodelovanje v vladi Marjana Šarca.
Politični Analitik Andraž Zorko nad razpletom, po katerem je jasno, da bo peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS predlagala Marjana Šarca za mandatarja in Dejana Židana za predsednika DZ, ni presenečen. "Vprašanje je, kakšni so dogovori za tem. Verjetno je to pogojeno z razdelitvijo ostalih funkcij," je dodal.
