Kaj takega, kar vam bom opisal, je možno doživeti samo v državi članici EU, ki se ponaša z nadvse poudarjeno demokratično družbeno ureditvijo, ki pa je hudo majava na nekaterih področjih. Kajti ne more se več skriti komunistične provenience, izvirajoče iz dejstva, da je bila nekdanja komunistična elita – danes še vedno toliko nehrabra, da se trudi ostati skrbno skrita kot globoka država – zelo aktivna botra novorojenemu demokratičnemu detetu in vsemu tistemu, kar miselnost rdeče elite skozi čas in aktivno vlogo prinaša današnjemu trenutku.

Že od nekdaj je december mesec, ko nas večina malce upočasni vsakdanje hitenje, korak postane bolj umirjen, oči z lažnim navdušenjem zro v blišč in igro svetlobnih iluzij, na katere lahko naletiš na vsakem koraku, skozi možgane pa se podijo zatežene misli, ki nekako ne dovoljujejo, da bi se predal radostim trenutkov, ki sicer tvorijo ogrlico, imenovano pričakovanje božiča.

Zgodba se je porodila v pozni jeseni 2017 v Iški vasi, ko so se sodelavci komisije za urejanje vojnih grobišč lotili dela in izkopali grobove 17. maja 1943 od partizanske roke zverinsko pobitih 43 slovenskih Romov.

Nihče, od predsednika vlade, do predstavnika Romov pa niti besede o skrajno žaljivem in ponižujočem odnosu do trenutno zelo aktualnega vprašanja pietetnega pokopa romskih žrtev iz Iške vasi!

Minila sta skoro dva meseca od dne, ko je REPORTER na svoji spletni strani in v tiskani izdaji objavil protestno odprto pismo, naslovljeno ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču in direktorju Javnega podjetja Žale, Robertu Martinčiču.

Odprto pismo ljubljanskemu županu in direktorju Javnega podjetja ŽALE.