Zmago Jelinčič uživa v svoji obmorski vili v Kopru, kjer se bo potegoval za župana, v Ljubljani pa prodaja vilo, v kateri ima sedež njegova stranka.

Razkrivamo, koliko denarja prejema njegova stranka, ki si je na zadnjih volitvah spet priborila sredstva iz državnega proračuna, prav tako se financira iz proračunov občin, kjer ima svoje svetnike. Računsko sodišče je izdalo mnenje s pridržkom, toda poslovanja stranke ne preverja vsako leto, čeprav je veljal za enega najbolj skorumpiranih poslancev.

Prvak SNS Zmago Jelinčič ostaja stalnica slovenske politike, čeprav njegove stranke ni več v državnem zboru. Na marčevskih volitvah je SNS prejela 26.375 glasov oziroma 2,24 odstotka, zaradi česar je upravičena do sofinanciranja za delovanje. Državni zbor ji vsak mesec nakazuje 14.473 evrov, od volitev do konca leta bo prejela 134.526 evrov.

Po podatkih Erarja je letos iz državnega proračuna že prejela 45.810 evrov, iz proračuna občine Kočevje 682 evrov, iz Šoštanja 262 evrov, iz Ormoža pa 232 evrov, skupno skoraj 47 tisoč evrov. V zadnjih desetih letih je SNS prejela več kot 1,4 milijona evrov sredstev od proračunskih porabnikov, od tega 1,27 milijona evrov iz državnega proračuna.

120 tisoč evrov prihodkov

Slovensko nacionalno stranko je Jelinčič ustanovil leta 1991, od takrat jo tudi vodi. V državnem zboru je bila od leta 1992 do 2011, nato pa še od 2018 do 2022. Na zadnjih volitvah je nastopala z geslom Slovenijo Slovencem, s katerim je prišla prvič v državni zbor. Sedež stranke je še vedno na Bleiweisovi 13 v Ljubljani v prostorih vile Zmaga Jelinčiča, ki jo po ločitvi od nekdanje žene Monike Zupanc prodaja.

Iz kupnine ji po sporazumu mora izročiti 300 tisoč evrov. Pred tremi leti je za vilo želel iztržiti tri milijone evrov, nato je ceno spustil na okoli 2,6 milijona evrov. Na sedežu stranke je zaposlen tajnik stranke, sam pa, kot pravi, za prostore ne prejema nobene najemnine niti kakšnega drugega prihodka za vodenje stranke ne.

Robert Balen

Kot kandidat na volitvah je bil še prijavljen v vili v Ljubljani, po volitvah pa se je preselil v obmorsko vilo v Kopru. »Delno sem v Ljubljani, delno v Kopru. V Ljubljani imam začasno bivališče, v Kopru pa stalno. Tam sem se prijavil, ker nameravam kandidirati za župana Kopra,« nam je povedal 78-letni politik.

Kot zatrjuje, denar za stranko porabljajo skladno s pravili. Poročilo o financiranju volilne kampanje za zadnje državnozborske volitve bodo oddali julija. Zadnje objavljeno finančno poročilo na Ajpesu kaže, da je imela lani SNS 120.700 evrov celotnih prihodkov.

Iz državnega proračuna je prejela 113.770 evrov, od lokalnih skupnosti 3.776 evrov, s članarinami so zbrali 1.152 evrov, z denarnimi prispevki fizičnih oseb pa 2000 evrov. Odhodkov so imeli za 103.260 evrov, od tega za stroške materiala in blaga 53.820 evrov, za stroške storitev 53.820 evrov, za stroške dela 46.607 evrov in za amortizacijo 1.170 evrov.

Potni stroški brez dokazov

Računsko sodišče je prejšnji teden objavilo revizijsko poročilo o poslovanju SNS leta 2024 in izreklo mnenje s pridržkom, ker stranka ni predložila ustreznih in zadostnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče potrditi, da so bila povračila stroškov kilometrin upravičena.

»Ugotovili smo, da je stranka SNS na podlagi posameznih potnih nalogov trem fizičnim osebam v letu 2024 izplačala povračilo stroškov kilometrine za uporabo osebnih avtomobilov v skupnem znesku 15.961,60 evra. Stranka SNS za navedena izplačila k potnim nalogom ni predložila dokazil, na podlagi katerih bi lahko potrdili ustreznost pravnega temelja in višine izplačil oziroma da so fizične osebe opravile službene poti in bile upravičene do izplačil kilometrin in da so bila sredstva izplačana v ustrezni višini,« med drugim piše v revizijskem poročilu Računskega sodišča.

Leta 2024 je SNS imela 106.960 evrov prihodkov, od tega je iz proračuna RS prejela 102.483 evrov, iz občinskih proračunov 3.664 evrov, od članarin 804 evre, od donacij pa 727 evrov. Odhodkov je imela 96.302 evra, od tega za stroške materiala in blaga 2.708 evrov, za stroške storitev 46.806 evrov, za stroške dela 45.600 evrov in za amortizacijo 1.186 evrov.

Leta 2024 so bile tudi evropske volitve in nadomestne volitve za župana občine Kočevje, vendar pri preverjanju skladnosti odhodkov stranke za volilne kampanje računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti.

Računsko sodišče našlo le drobne nepravilnosti

Revizije financiranja volilne kampanje pa računsko sodišče pri SNS ni opravilo, ker stranka ni bila upravičena do delnega povračila stroškov volilne kampanje. Iz istega razloga tudi niso opravili revizije financiranja volilne kampanje za državnozborske volitve leta 2022.

Za letošnje leto pa je bil SNS izdan sklep o izvedbi revizije, saj je upravičena do delnega povračila stroškov volilne kampanje. Organizatorji morajo poseben račun zapreti do 22. julija, nato pa najpozneje do 6. avgusta Ajpesu predložiti poročilo o financiranju kampanje.

Zadnje revizijsko poročilo o financiranju volilne kampanje SNS je računsko sodišče izdalo po evropskih volitvah 2019. Tudi takrat je izdalo mnenje s pridržkom, saj ni moglo pridobiti ustreznih in zadostnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče potrditi, da je bilo zbiranje sredstev politične stranke SNS za volilno kampanjo v primerih oglaševanja na LED-zaslonih skladno z zakonom o volilni in referendumski kampanji.

Robert Balen

Takrat se je stranka oglaševala na naslovu sedeža stranke na steni vile v lasti Zmaga Jelinčiča, ki je zato s stranko sklenil donatorsko pogodbo v vrednosti 1000 evrov.

Podobne nepravilnosti je računsko sodišče ugotovilo tudi pri reviziji poslovanja stranke v letu 2018, ko je prav tako izdalo mnenje s pridržkom; takrat je šlo za sredstva za oglaševanje v skupni vrednosti več kot 26 tisoč evrov.

Za ostala leta pa računsko sodišče ni izvedlo revizij poslovanja, ker so jo dolžni opravljati le pri strankah, ki so letno iz državnega ali občinskih proračunov prejele najmanj sto tisoč evrov, oziroma če revizijo predlaga KPK ali pa računsko sodišče na podlagi lastnih zaznav samo oceni tveganje za morebitne nepravilnosti.

Plačanec Azerbajdžana?

Zanimivo, da tega tveganja računsko sodišče ni zaznalo. Leta 2018 je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope do konca življenja prepovedala vstop 14 nekdanjim poslancem, med njimi je bil tudi Jelinčič, zaradi suma vpletenosti v korupcijski škandal »Kaviargate«. Očitali so jim, da jih je azerbajdžanska vlada podkupila, da so glasovali proti poročilu, ki je bilo zelo kritično do razmer za politične zapornike v tej državi. Poročilo je bilo na glasovanju zavrnjeno.

Določeni člani naj bi v zameno za glasovanje dobili kaviar, preproge ali plačane prenočitve v luksuznih hotelih. Jelinčič je v Azerbajdžanu opazoval volitve trikrat (2005, 2010 in 2013), vedno jih je označil kot regularne.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope mu je očitala, da je julija 2012 prejel 25 tisoč evrov od enega od britanskih podjetij, ki so v Azerbajdžanu prala denar. Jelinčič o zadevi ni dal pisnega odgovora, kot so od njega zahtevali preiskovalci, prav tako ni odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal vodja odbora.

Slovenskim medijem pa je dejal, da naj bi spornih 25 tisočakov zaslužil z ruskim prevodom knjige Ukana, slovenskega pisatelja Toneta Svetine. A (prevedena) knjiga po pisanju medijev sploh ni izšla.

Podobno nejasno je odgovarjal na vprašanja medijev leta 2011 po nakupu zemljišča v Kopru, na katerem je pozneje zgradil vilo, v kateri zdaj sam prebiva.

Takrat jo je lastniško prepisal na ženo Moniko, ki mu jo je morala ob ločitvi vrniti. Za zemljišče naj bi plačala okoli pol milijona evrov, denar pa naj bi jima posodili prijatelji, največjo vsoto Damjan Murko, del pa naj bi financirala z lastnimi prihranki.

Pozneje se je izkazalo, da gre za šalo, Murka je celo preiskovala finančna uprava, ob ločitvi pa je trdil, da je okoli 670 tisočakov za nakup omenjene parcele dal takratni ženi sam. Denar za kupnino naj bi zbral s prodajo starih kovancev in numizmatike.

Cenik Zmaga Jelinčiča

Za Jelinčiča se je večkrat govorilo, da naj bi kot poslanec pogosto za vložitev kakšnega zakona od interesentov prejemal denar. Denimo, leta 2006 naj bi prejel 250 tisoč evrov, da je predlagal zakon, s katerim bi preoblikovali Vzajemno v delniško družbo, za kar se je zavzemal takratni šef Vzajemne Marko Jaklič.

Toda Janševa koalicija ga je zavrnila in sprejela svoj zakon, ki ga je nato Jelinčič blokiral z referendumsko zahtevo. Jelinčič je seveda zanikal, da bi prejel kakršenkoli denar za vložitev zakona. Ko mu je leta 2000 družba SCT prenavljala fasado na hiši, naj bi najprej na vprašanje Mladine odgovoril, da zaradi reklamacije ni plačal nič, pozneje pa je to zanikal.

Primož Lavre

Leta 2010 so zaradi sumov podkupnine kriminalisti pri Jelinčiču opravili hišno preiskavo, ker se je ujel v prisluhih, v katerih je takratnemu kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku obljubljal podporo pri interpelaciji v zameno za gradnjo letalskega muzeja, ki si ga je želel Jelinčič.

Podpiral je vsako vlado. Janša je leta 2019 očital, da vlado Marjana Šarca nad vodo drži le še cenik Zmaga Jelinčiča, ob tem je objavil tudi vsebino »cenika«. Pozneje je Jelinčič podpiral Janševo vlado. Podobno kot zdaj prvaka SDS podpira njegov najboljši učenec (in izobčenec) Zoran Stevanović, za katerega pa nam Jelinčič ni odgovoril na vprašanje, ali je ponosen nanj.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.