V Svobodi sicer ne vztrajajo več pri državni sekretarki Saši Jazbec, ki za predsednico ni sprejemljiva, toda nobenega od doslej ponujenih kandidatov niso pripravljeni podpreti. Prav tako tudi ne zadnjega, Simona Savška, vodjo predstavništva Evropske investicijske banke v Sloveniji, ki pa je dovolj sprejemljiv za obe koalicijski partnerici SD in Levico. Dokler nimamo novega guvernerja, slovenski član (namestnik guvernerja Primož Dolenc) v svetu Evropske centralne banke nima glasovalnih pravic s področja denarne politike.

Kučan pet mesecev brez varuha

V spor se je vključil tudi bivši predsednik Milan Kučan, ki je podprl predsednico Natašo Pirc Musar. »Predsednica ima znotraj postopka najprej pravico uveljavljati eno od redkih svojih ustavnih pooblastil. Nerazumljivo je, da politična stranka vztraja samo pri svojem izbrancu, pri čemer zanjo ni sprejemljiv noben drug kandidat. V guvernerski zgodbi ne gre za vprašanje odnosov med koalicijo in opozicijo. Spor se dogaja med nosilci državnih funkcij, ki pripadajo sorodnemu političnemu krogu: ker je šla zgodba predaleč, govorimo tudi o političnem prestižu, a vendarle bi morala biti osebna nesoglasja potisnjena ob stran, saj ne morejo biti odločujoča pri imenovanju vodje centralne banke. Spori v politiki vedno bodo, saj je to tudi stvar človeške narave, ne morejo pa spori pripeljati do tega, da je država ohromljena,« je bil kritičen v izjavi za Večer.

Bobo

Ko je bil Kučan predsednik države, je po dveh mandatih Franceta Arharja leta 2001 za novega guvernerja predlagal Mitjo Gasparija, ki je bil brez zapletov tudi izvoljen, saj je bil med drugim minister za finance v vladah pod vodstvom Janeza Drnovška, nazadnje pa poslanec LDS. Večje težave je Kučan imel pri kandidaturi varuha človekovih pravic, saj smo po odhodu Ivana Bizjaka s te funkcije brez njega ostali skoraj pet mesecev. Na koncu je del opozicije podprl Matjaža Hanžka in tako omogočil njegovo izvolitev.

Za izvolitev varuha je namreč treba prepričati najmanj 60 poslancev, medtem ko za guvernerja zadostuje 46 poslanskih glasov. Težave pri izbiri guvernerja pa je imel Drnovšek, ki leta 2007 ni mogel prepričati dovolj poslancev, da bi podaljšali mandat Gaspariju (takrat je bila prva Janševa vlada), nato so zavrnili še Andreja Ranta. Po treh mesecih in pol je Drnovšek nekoliko popustil in za guvernerja je bil izvoljen Marko Kranjec, finančni minister Demosove vlade, ki je odstopil tik pred osamosvojitvijo Slovenije.

Sašo Švigelj

Še dlje smo bili brez guvernerja po predčasnem odhodu Boštjana Jazbeca aprila 2018. Takratnemu predsedniku Borutu Pahorju je šele po osmih mesecih uspelo prepričati državni zbor, da je na to funkcijo izvolil Boštjana Vasleta. Pred tem je neuspešno predlagal Primoža Dolenca, namestnika guvernerja, ki mu je s podobno večino že uspelo prepričati poslance za položaj viceguvernerja. Res pa so bile vmes volitve in naporno sestavljanje vlade Marjana Šarca.

Prevzel bi banko, ki jo je tožil

Prav Dolenc kot namestnik tudi zdaj začasno vodi Banko Slovenije, vendar pa ne uživa dovolj podpore za izvolitev za guvernerja, čeprav so ga isti poslanci oktobra 2022 vnovič izvolili za viceguvernerja. Vasle se je poslovil 9. januarja letos, za vnovični mandat so ga bili pripravljeni podpreti v SDS, ne pa tudi v koaliciji, zato ga predsednica ni predlagala. Po drugi strani pa je predlagala Toneta Ropa, nekdanjega premierja in pozneje podpredsednika Evropske investicijske banke, ki so mu vse parlamentarne stranke odpovedale podporo. Vse tri koalicijske stranke so predsednici izrazile podporo Saši Jazbec, državni sekretarki na finančnem ministrstvu, ki jo najbolj podpirata finančni minister Klemen Boštjančič in premier Robert Golob, a je Pirc Musarjeva ni želela predlagati.

Sašo Švigelj

Neuradno naj bi ji očitala možnost kolizije interesov v primeru, če bi Banka Slovenije razsojala o morebitni tožbi Skupine Sava zaradi izbrisa lastnikov podrejenih obveznic, kajti sekretarkin mož Marko Jazbec je predsednik uprave Pozavarovalnice Sava Re. Po drugi strani pa je slišati, da bi Jazbečevo vseeno predlagala za viceguvernerko, če bi koalicija za guvernerja podprla Dolenca.

Zanimivo, da Pirc Musarjeva konflikta interesov ni videla tudi pri Ropu, ki je Banko Slovenije tožil, ker mu je prepovedala opravljanje nadzorne funkcije v SID banki zaradi pravnomočne obsodbe zaradi izdaje tajnih podatkov, ki pa je bila pozneje razveljavljena. V času kandidature in glasovanja sodba v zadevi Banka Slovenije še ni bila pravnomočna, na koncu mu je sodišče prisodilo okoli 100 tisoč evrov odškodnine in še okoli 27 tisočakov zamudnih obresti.

Sašo Radej

V vsem tem času predsednica Pirc Musarjeva ni predlagala nobenega novega kandidata, saj nobeden od njenih izbrancev ni dobil podpore koalicije. Tako bo po dolžini mandata brez guvernerja prehitela svojega predhodnika Pahorja. Poleg tega pa še nikoli tako dolgo nismo bili brez varuha človekovih pravic, saj se je Peter Svetina poslovil 23. februarja. Predsednica je na tem položaju želela videti direktorico Pravno-informacijskega centra Katarino Bervar Strnad, katere ni hotela podpreti opozicija, nato je predlagala namestnico varuha Dijano Možina Zupanc, ki pa je prejela 53 glasov. Čeprav jo je za namestnico podprla NSI, je tokrat za varuhinjo ni več hotela. Bolj ko se bližajo volitve, težje bomo prišli do novega varuha, saj si NSI ne bo upala glasovati drugače kot SDS, ki ima povsem drugačna pričakovanja kot koalicija.

Ob tem se že pojavljajo ideje, da bi morda spremenili sistem predlaganja (v prejšnji številki Reporterja je to predlagal ustavni pravnik dr. Igor Kaučič) tako, da bi odločanje o obeh funkcijah v celoti prepustili državnemu zboru, a hkrati tudi nasprotovanja oženju pristojnosti predsednika države (dr. Miro Cerar v intervjuju za Reporter). Poleg tega najbrž poslanci niti glede tega ne bi našli ustreznega soglasja.