Gibanje Svoboda bo imelo prihodnjo soboto, 20. septembra, v Kopru kongres, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Pričakovano se bo za vnovični mandat potegoval premier Robert Golob, ki pa ga ne bo izzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je sprva dala soglasje h kandidaturi, nato pa napovedala, da ga bo umaknila. Mnogi ne verjamejo njenemu pojasnilu, da naj bi soglasje dala v zahvalo članom, ki so jo predlagali.

Znano je, da s premierjem nista v najboljših odnosih (zato je pred dvema letoma odstopila kot podpredsednica stranke), po drugi strani pa je v odličnih odnosih s predsednico države Natašo Pirc Musar, ki pa prav tako s premierjem ni v najboljših odnosih. Špekulacij je tako lahko veliko, a ne glede na to je pričakovati, da bo premier Golob svojo stranko vodil na volitve, na katerih bo tudi resen favorit za zmago. Vsaka drugačna možnost bi pomenila propad Svobode, s tem pa bi se odprla vrata za novo stranko, ki jo ustanavlja evropski poslanec Vladimir Prebilič.

Robert Balen

Prebilič brez »težkokategornikov«

Vsaj za zdaj kaže, da se Prebiliču še ni uspelo vzpostaviti kot alternativa Golobu na levi sredini. Stranko, katere imena še vedno ne vemo, bo ustanovil 15. oktobra v domačem Kočevju, kjer ima tudi največ podpornikov. Do začetka prejšnjega tedna mu je uspelo zbrati okoli 400 overjenih podpisov (za ustanovitev stranke potrebuje 200 ustanovnih članov), največ seveda v Kočevju, kjer naj bi zgolj v dveh urah zbrali sto ustanovnih izjav.

»Težkokategornikov« v svojih vrstah za zdaj še nima, če ti sploh obstajajo. »Najtežji« med njimi je donedavni evropski poslanec Klemen Grošelj, ki so ga v Svobodi pred evropskimi volitvami »vrgli čez ramo«. Podobno iz nekdanje LMŠ prihaja tudi Brane Golubović, ki je bil v prejšnjem sklicu državnega zbora vodja poslanske skupine, v Svobodi pa ga niso hoteli za generalnega sekretarja stranke. Prav tako tudi nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki so ga pred dvema letoma izključili iz Svobode, a je še vedno svetovalec predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič.

V nastajajoči stranki so zanikali, da bi se s slednjo pogovarjali o morebitnem sodelovanju. Vsekakor pa bi bila zanje velika pridobitev, saj uživa visoko podporo javnosti. Tudi izključene poslanke Mojce Šetinc Pašek (še) ni zraven, čeprav naj bi se na lastno pobudo večkrat srečala s Prebiličem, a menda se za sodelovanje pogovarja tudi z drugimi strankami.

Primož Lavre

Na srečanju Prebiličevih podpornikov je bil tudi Janez Poklukar, nekdanji zdravstveni minister v zadnji Janševi vladi, med podporniki so tudi nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, nekdanji predsednik državnega sveta Mitja Bervar in nekdanji poslanec LDS, nato direktor državne volilne komisije Dušan Vučko. Stranki naj bi se pridružila tudi nekdanja poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, mariborska mestna svetnica Stojana Auerja, o sodelovanju se pogovarjajo tudi s Tilnom Božičem, nekdanjim državnim sekretarjem in še prej poslancem SMC. Strategijo pa jim pripravlja Matija Sevšek, ki je nekoč svetoval tudi Alenki Bratušek, Zoranu Jankoviću, Karlu Erjavcu in Katarini Kresal.

Prebiličevi ključni sodelavci računajo tudi na župane, s katerimi je sodeloval, ko je vodil občino Kočevje, med njimi mu je najbolj naklonjen šentjurski župan Marko Diaci. Prav tako računajo na župane, ki so ustanovili svojo stranko Skupnost, ki verjetno ne bo (samostojno) nastopila na državnozborskih volitvah, ampak se bo povezala z eno od strank, najverjetneje s Prebiličevo, čeprav jo omenjajo tudi v kombinaciji z Levico.

Sestava stranke je politično precej raznolika. Vodi jo hrastniški župan Marko Funkl, ki naj bi bil blizu Levice, iz njenih vrst prihaja celjski župan Matija Kovač, koprski župan Aleš Bržan je na zadnjih lokalnih volitvah nastopil s podporo Svobode, Jerca Korče (ki sicer ni županja) je bila poslanka LMŠ, idrijski župan Tomaž Vencelj in medvoški župan Nejc Smole veljata za bolj desna, zraven je tudi doslej nestrankarski škofjeloški župan Tine Radinja, medtem ko je domžalska županja Renata Kosec zanikala sodelovanje z župansko stranko.

Primož Lavre

SD išče prostor pod soncem, Levica pa rešilno bilko

Čeprav je Prebilič izjavil, da se bo po volitvah povezoval s strankami leve sredine, je pričakovati, da Golobovi njegovega vstopa v slovensko politiko ne bodo sprejeli z navdušenjem, še posebej ker bodo v nastajajoči stranki tudi, če ne predvsem njihovi izobčenci. A tudi prvak SD Matjaž Han je že pred meseci dejal, da Prebiliču ne bodo zgradili avtoceste do premierskega položaja. Po drugi strani je pričakovati tudi večja trenja med SD in Svobodo, saj bodo manjše koalicijske stranke pred volitvami morale pokazati razliko do največje stranke.

V tem smislu so v SD tudi zahtevali ponovitev razpisa za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, toda po reviziji notranjega ministrstva, ki v postopku ni ugotovila nepravilnosti, so se zadovoljili s sklepom Knovsa, kjer ima večino NSI, da zadevo pregleda računsko sodišče. Podobno je s Hanovo izjavo, da se bo zavzel za vrnitev na stari sistem normirancev, s čimer je razjezil zlasti podmladek Svobode, a v poslanski skupini SD ni še nihče predlagal spremembe zakona. Zanimivo bo, ali si bodo sploh upali podpreti zakon na isto temo, ki ga predlagajo v NSI.

Levica naj bi na kongresu reaktivirala prejšnjega prvaka Luka Mesca, ki bi bil sokoordinator ob Asti Vrečko, s katero bodo težko vnovič prestopili parlamentarni prag. Še posebej ker njihov odpadnik Miha Kordiš ustanavlja svojo stranko Mi, socialisti!, v kateri bo povezal pravoverne in radikalne levičarje z levega krila. Trenutno se bolj kot s stranko ukvarja s pripravami na referendum o pokojninski reformi, ki jo je pripravil Mesec, zato se je že povezal s sindikati in nevladnimi organizacijami, združenimi v Delavski koaliciji. Morebitni referendum bo tako največji udarec prav za Levico in Mesca, ki naj bi s svojo vrnitvijo reševal stranko. Levica se bo skušala v parlamentu obdržati tudi s pomočjo skupne liste s stranko Vesna, vendar bomo videli, ali ji bo to uspelo.

Jure Klobčar

Peterle se še ne vrača v NSI

V primeru izpada Levice iz parlamenta ima Janez Janša veliko večje možnosti za oblikovanje svoje četrte vlade, seveda pod pogojem, da se v državni zbor uvrstita še NSI in Demokrati Anžeta Logarja. Po napovedanem odhodu evropskega poslanca Mateja Tonina z vrha NSI so se Janševi napadi na stranko umirili. Na kongresu, ki bo to soboto na Vranskem, je pričakovati, da bo stranko prevzel poslanec in podpredsednik Jernej Vrtovec, ki je bil minister za infrastrukturo v zadnji Janševi vladi ter uživa podporo svojih poslanskih kolegov in večine odborov.

Njegovega tekmeca, odstavljenega novogoriškega podžupana Antona Hareja, podpira ajdovski podjetnik in medijski lastnik Aleš Štrancar, zato ga v njegovih glasilih (sicer majhnega dometa) močno promovirajo. Harej se zavzema za predvolilno koalicijo s SDS in SLS, čeprav je Janša napovedal svojo koalicijo zgolj z volivci. Celo za sodelovanje NSI in SLS ni pretiranega navdušenja v nobeni od njiju, zato je prav mogoče, da bo na koncu SLS nastopila pod okriljem SDS.

NSi

Veliko pozornosti je pritegnila tudi udeležba staroste krščanske demokracije Lojzeta Peterleta na srečanju NSI na Boču, kjer so že napovedali njegovo vrnitev v stranko. A dolgoletni politik nam je povedal, da se bo o tem posvetoval s svojo ženo in da zadnje dogajanje v stranki še ni zadostna garancija za njeno vrnitev na tir, ki je bil doslej uspešen. Pogovarja se z obema kandidatoma za predsednika, stranki pa je pripravljen pomagati, da se postavi na noge, a seveda le tako, da bo imela jasno identiteto in jasen profil. Doslej so ga potrebovali zgolj za to, da so se z njim slikali, a njemu ne zadostuje zgolj biti zraven. Tudi na kongres ga ne bo, ker bo takrat v Afriki. Peterle ni prišel niti na lanski kongres, ko je bil za predsednika vnovič izvoljen Tonin.

Po tretjem bloku Logarja še četrti in peti

NSI bo na volitvah imela resnega tekmeca predvsem v Anžetu Logarju, ki je s svojo stranko Demokrati novinec na desni sredini. Ta se vse od odločitve za svojo politično pot sooča z očitki, da to počne v dogovoru z Janšo, da bi zanj pridobil glasove volivcev, ki jih SDS s svojo preveč radikalno politiko ne more doseči. Sploh ker so Janševi napadi na Logarja v primerjavi s Toninom precej bolj mili, medtem ko njegovo desno roko Evo Irgl pusti pri miru.

Jure Klobčar

Očitke je podkrepila nedavna združitev s stranko Konkretno, s katero so Demokrati prišli do 70 oziroma 100 tisoč evrov proračunskih sredstev za delovanje strank, ki jih bodo lahko porabili za volilno kampanjo. Konkretno je nastopila na listi Povežimo Slovenijo skupaj s SLS in drugimi strankami, generalna sekretarka Ksenija Flegar pa je po omenjeni združitvi Konkretno z Demokrati dobila novo službo kot asistentka pri evropski poslanki SDS Zali Tomašič.

Nekdanji predsednik Konkretno Zdravko Počivalšek ni šel k Demokratom, ampak vztraja v strokovnem svetu SDS, že pred tem sta se Janševi stranki pridružila nekdanja poslanca SMC/Konkretno Monika Gregorčič in Gregor Perič. Zadnji predsednik Konkretno Janez Demšar zavrača Janševo senco pri njihovem združevanju z Demokrati, saj naj bi takšno pobudo dali nekateri predstavniki lokalnih odborov, preko katerih so nato vzpostavili stike s poslancem Tinetom Novakom, ki je k Logarju prebegnil iz Svobode.

Sicer ima Logar v svojih vrstah veliko nekdanjih članov Svobode oziroma LMŠ, zato bo zanimivo, za katero koalicijo se bodo odločali po volitvah. Ključne položaje v stranki seveda zasedajo tisti, ki so tako kot Logar in Irglova prišli iz SDS. Logar zatrjuje, da po volitvah ne bo podprl ne Janše ne Goloba, ampak koalicijo med največjima strankama na levi in na desni, ki pa se zdi zelo nerealna. Še vedno obuja idejo o tretjem bloku, kjer pa mu manjkajo zavezniki.

Nad tem so zelo navdušeni v NSI, kjer so pred prejšnjimi volitvami »tretji steber« tudi sami večkrat promovirali, prav tako tudi v zunajparlamentarni SLS, medtem ko sta jo SD in Prebilič zavrnila. Pa tudi če bi jo sprejela, bodo vse te stranke bržkone dobile premalo glasov v državnem zboru, da bi same sestavile vlado. Zato so se v političnih kuloarjih že pojavile kalkulacije še o četrtem in petem bloku. V vseh bi bila Logar in Prebilič, v četrtem bloku bi bila zraven še Golob in SD, v petem pa ne bi bilo SD, bila pa bi NSI.

Robert Balen

Referendum o pokojninski reformi sočasno z volitvami?

Vsekakor bodo koalicijo sestavili po volitvah, torej predsednik tiste stranke, ki bo lahko prepričala večino poslancev. Če bodo večino prejele Svoboda, SD, Prebilič in Levica, potem bo to bržkone Golob, če pa bodo to SDS, NSI in Demokrati, pa Janša. Da bi Logar prestopil na levo ali Prebilič na desno, ni pričakovati. Skupaj bosta v koaliciji, če ne leva ne desna stran ne bo dobila večine v državnem zboru, kar pa se lahko zgodi le v primeru, da v državni zbor pride proruska Resnica Zorana Stevanovića, ki ni kompatibilen z nobeno uveljavljeno politično opcijo. Za prorusko stranko velja tudi nova stranka »teflonskega« Karla Erjavca Zaupanje, ki pa Janše ne bo nikoli več podprl. A tudi v državni zbor najverjetneje sploh ne bo prišel, četudi se na plakatih predstavlja kot Jezus Kristus, ki je vstal od mrtvih. Tudi proruskemu Zmagu Jelinčiču, ki bi podprl Janšo, to najbrž ne bo uspelo.

Vstop v predvolilno kampanjo bodo začinili tudi morebitni referendumi, ki so najbolj v interesu opozicije. Alešu Primcu bo zelo verjetno uspelo zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov za referendum o zakonu o pomoči pri umetni prekinitvi življenja (evtanaziji), saj njegovo pobudo podpirajo tudi prvak SDS Janez Janša in cerkveni dostojanstveniki. V tem primeru bomo imeli referendum sredi novembra. Zanimivo pa bo, če bo Kordišu in Delavski koaliciji uspelo zbrati podpise za referendum o pokojninski reformi, kajti če bodo v opoziciji nastopili proti vladi, bo reforma skoraj zagotovo padla na referendumu.

Prav zaradi tega je slišati, da naj bi Golob naročil poslancem koalicije, da odločanje o pokojninski reformi zadržijo toliko časa, da bo morebitni referendum potekal sočasno z volitvami. Vprašanje pa je, ali se bo scenarij z evropskih volitev, ko je vladna stran dobila vse referendume, ponovil – ali pa bodo s tem na volitve zgolj pritegnili še več svojih nasprotnikov.