Gostečnik pravi, da je podjetnik po doslej znanih podatkih daroval 10 tisoč evrov njihovemu ljubljanskemu samostanu. Je preostalih 490 tisočakov anonimno dal v nabiralnik oz. puščico ali pa se (glede podarjene vsote) laže?

»Od danes naprej frančiškanom ne dam niti centa več. Pa sem do sedaj približno pol milijona evrov. Verjamem, da boste vsi, ki vam gre tovrstna podpora nagemu cesarju, ki na vse načine škoduje kristjanom, na bruhanje, storili enako. Od nekdaj velja, da je najbolj učinkovit ukrep udarec po žepu. Je zadnji čas, da začnejo prebogati in presiti frančiškani živeti življenje sv. Frančiška,« je v soboto, 13. septembra, Aleš Štrancar zapisal na X.

Bobo

Papež iz Ajdovščine

Ajdovskega podjetnika in medijskega lastnika je zmotila udeležba premierja Roberta Goloba in njegove žene Tine Gaber Golob dan prej na posvetitvi kapelice v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, kjer ju je sprejel rektor, frančiškan pater Robert Bahčič. Kapelico je bazilika namenila Inštitutu Zlata pentljica in vsem otrokom, ki so že preboleli raka ali se z njim še soočajo. Med mašo za otroke, ki se soočajo s to boleznijo, je pater Bahčič blagoslovil vitrino s plišastim kužkom Zlatkom, ki ga je podarila deklica Enja, premierjeva soproga pa odpeljala v Rim, kjer ga je blagoslovil papež Leon XIV.

Toda ni ostalo zgolj pri njegovi donaciji, kjer je že samo po sebi nespodobno, da jo uporablja za svoje očitke. Štrancar je začel frančiškane še žaliti s fašisti. Ob obisku evropske komisarke Marte Kos na Sveti Gori, kjer se je srečala s patrom Bogdanom Knavsom, je na X zapisal: »Fašistka in fašist na Sv. Gori sta se najprej prisrčno objela (to sliko še čakam), potem pa veselo kramljala o butastih slovenskih kristjanih, ki frančiškane in koprsko škofijo izdatno podpiramo. Računam tudi na kakšno sliko fašistke Fajonke, ki rada brezplačno prespi v župniji v Piranu, ter župnika Zorka Bajca iz Pirana, ki jo zelo lepo gosti.

Vse za denar vernikov, mnogi med njimi plačujejo razvrat iz svojih skromnih pokojnin, da se farizeji na škofiji bašejo z najboljšimi ribami in opijanjajo z najboljšimi vini. Ja, tudi za vodstva slovenske cerkve velja, da je cesar nag. Zato nič več denarja za te barone. Denar strogo v roke dobrim in poštenim duhovnikom, ki zaradi škofov in predstojnikov neznosno trpijo! Puščice pa naj ostanejo prazne, ker pol od tega pokrade škofija.«

Sašo Radej

Patra Bogdana Knavsa je posebej imenoval v odgovoru za X prvaka SDS Janeza Janše, v katerem se je ta zgražal nad udeležbo pravosodne ministrice Andreje Katič na borčevski proslavi na Graški Gori, kjer je mladi podpornik recitiral sporno pesem Svetlane Makarovič o Jožetu Možini. »To podpirajo tudi Knavs ter ostalih 54 fašističnih frančiškanov,« je zapisal Štrancar. Za fašiste jih je verjetno označil, ker je nedavno premierja Goloba primerjal s fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem, ki so ga »z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol«.

Ogorčeni frančiškani

Štrancarja smo vprašali, kdaj je frančiškanom daroval, komu konkretno med njimi in kolikšen znesek ter ali je daroval tudi frančiškanom z Brezij. »Nisem daroval tistim z Brezij. Komu sem daroval, pa ne bom povedal, da preprečim maščevanje province. In tudi nisem daroval, da se s tem hvalim,« nam je kratko odpisal.

Ne le, da se s tem hvali, ampak verjetno (glede vsote) tudi laže. Frančiškani so seveda zaradi njegovih neresničnih zapisov zgroženi. »Po doslej znanih podatkih je ajdovski podjetnik dr. Aleš Štrancar daroval samo našemu ljubljanskemu samostanu 10.000 evrov za ureditev ozvočenja in druge opreme pri prenosih sv. maš iz naše cerkve na Tromostovju. Za vse darove smo mu seveda iz srca hvaležni,« nam je odgovoril pater Christian Gostečnik, provincialni minister frančiškanov v Sloveniji.

Glede zapisov o »fašističnih frančiškanih« je poudaril, da »nihče od naših bratov ne zagovarja ali udejanja politične ureditve, ki temelji na diktaturi, kultu osebnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, šovinizmu, rasizmu in agresivni zunanji politiki. To je namreč definicija fašizma. Nasprotno, naš frančiškanski red (Ordo fratrum minorum) že od ustanovitve pred 800 leti uporablja demokratični način izvolitev svojih predstojnikov, ki imajo časovno omejen mandat.«

Primož Lavre

Pater Gostečnik je še dodal, da se bratje frančiškani po vsej Sloveniji trudijo med ljudi prinašati upanje in veselje do življenja: »V Sloveniji skrbimo za deset župnij in dve veliki romarski svetišči, za domove duhovnih vaj in za pet študentskih domov. Naše življenje in delo temelji na besedah evangelija, ki nas uči, da spoštujemo vse ljudi in po Jezusovem zgledu pomagamo izgubljenim, obrobnim, oddaljenim in grešnim.

V vseh naših cerkvah smo zato na voljo za pogovore in zakrament sv. spovedi. Duhovno spremljamo in vzgajamo ljudi vseh generacij (otroke pri verouku, mladostnike pri različnih skupinah, starše in zakonce pri zakonskih skupinah, ne pozabljamo pa tudi starejših in bolnih, ki jim stojimo ob strani in jim tudi v jeseni življenja in v osamljenosti prinašamo bližino in smisel.«

Na naše vprašanje so odgovorili še nekateri frančiškani. »Naš samostan od g. Štrancarja ni prejel ničesar, razen če je anonimno kaj dal v nabiralnik ali puščico. V zadnjih devetih letih pa tam nismo dobili nobenega tako velikega daru,« nam je sporočil predstojnik frančiškanskega samostana Ljubljana Bežigrad Miran Špelič. Podobno nam je tudi v imenu župnij Maribor – Sveta Marija in Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter obeh samostanov pater Krizostom Komar zagotovil, da niso od omenjenega podjetnika dobiti niti 10 evrov: »Od drugih vprašanj se distanciram. Da me nekdo zmerja s fašistom, presega vsako mero razumskega komuniciranja.«

Sašo Radej

Maša za partizane

Odzval se nam je tudi pater Bogdan Knavs, ki je odgovor objavil tudi na svojem profilu na Facebooku: »Glede na številna vprašanja medijev naj povem, da nimam navade odgovarjati na nobeno izmed žalitev. Nihče pa mi ne bo preprečil, da ne bi vsakogar sprejel kot Božjega otroka. Doslej Frančiškanski samostan Sveta Gora še ni prejel omenjenega daru, ki ga omenja g. Štrancar. Ko pa ga bo, bomo takoj vsaj polovico nakazali ljudem v stiski.«

Kmalu za tem se je Štrancar na X odzval, da naj bi Knavs »poskusil, da financiram podrtijo poleg cerkve na Sv. Gori, kjer je že izginilo v neznano precej denarja, pa mi je en zelo pošten, žal že mrtev duhovnik rekel, da Knavsu pa že ne. To, da je v cerkvi na Sv. Gori prepeval partizanski pevski zbor, ki goji vrednote revolucije ter povojnih pobojev, pa pove o tem patru več kot dovolj. Naj mu bo Bog milosten sodnik, če v Boga sploh veruje.«

Ob tem je treba pojasniti, da je pater Knavs pogosto tarča slovenske politične desnice, ker je v cerkvah, kjer je služboval, večkrat daroval mašo za partizane ter vse žrtve prve in druge svetovne vojne. Znan je tudi kot podpornik levosredinskih politikov, kar je njegova osebna pravica. Tako kot vsak državljan imajo tudi duhovniki pravico do osebnih političnih stališč.

Facebook

Večina cerkvenih dostojanstvenikov sicer podpira desnico, zlasti prvaka SDS Janeza Janšo, precej manj pa se jih poistoveti z levim delom politike, kot denimo župnik Janez Furman (zdaj na Kozjanskem), ki se je družil z veljaki takratne LDS in se včlanil v Forum 21. Navsezadnje niso vsi verniki pripadniki desnosredinskih strank, nekateri volijo levosredinske politike. Tudi partizani so bili v veliki večini katoličani.

Med verujočimi so tudi nekateri politiki levosredinskih strank. Znan po tem, da v cerkvi v svojem domačem kraju bere mašo, je denimo nekdanji premier in obrambni minister ter sedanji evropski poslanec Marjan Šarec, prav tako vsako nedeljo hodi k maši notranji minister Boštjan Poklukar, oba sta člana Golobove Svobode.
V piranski cerkvi je pogosto videti tudi zunanjo ministrico in donedavno prvo damo SD Tanjo Fajon, saj hodi tja poslušat svojega brata Saša Fajona, ki v pevskem zboru Georgios igra klaviature.

To nam je potrdil piranski župnik Zorko Bajc, ki je zavrnil Štrancarjeve očitke o njenem brezplačnem spanju: »Pred več kot desetimi leti je res enkrat prespala v sobi za goste, toda naslednji dan je prostovoljno darovala za obnovo cerkve.« Takrat je bila Fajonova evropska poslanka. Dodal je še, da pozneje ni nikoli več prespala v njihovih prostorih. Osebno se z njo pozna preko njenega brata, zato pride večkrat na obisk, ko obišče brata.

Stric desnice iz ozadja

Štrancar je doktor kemije in ustanovitelj podjetja BIA Separations, ki ga je leta 2020 kupil nemški Sartorius za 360 milijonov evrov, sam pa je v njem obdržal vodilno funkcijo. Del kupnine se je odločil investirati v medije in ustanovil družbo Mediainvest, preko katere je lastnik revije Domovina in portala Info360, ki ju občasno izrablja za svoje politične obračune, zlasti z vodstvom NSI, ki ga pogosto zmerja s »Škrabčevimi fantki« (prvi mož Rika Janez Škrabec je sicer velik podpornik in donator NSI, hkrati pa tudi levosredinskih strank, bil je tudi član Foruma 21).

Mirjana Cerin/Primorske Novice

Pred kongresom, na katerem je krmilo NSI prevzel Jernej Vrtovec, je močno podpiral njegovega protikandidata Antona Hareja in napovedal novo desno stranko, če ga delegati ne bodo ubogali. Pred evropskimi volitvami pa je prav tako, da bi onemogočil NSI, podprl SLS oziroma njenega nosilca liste Petra Gregorčiča in stranki doniral okoli 22 tisoč evrov, pozneje pa zahteval vrnitev denarja.

Avgusta letos se je celo ponudil za mandatarja prihodnje slovenske vlade: »Konec decembra poteče moja pogodba s Sartorius BIA Separations. Sem nato pripravljen prevzeti vodenje vlade vseh, ki jim je Slovenija intimna opcija (Slovenija 1st). Brez ideoloških zamer, strogo v smer zdravega gospodarstva. Pod pogojem, da ministre izberem sam, po principu najbolj sposobnih (recimo finance Janez Šušteršič ali Tomaž Štih) ter se koalicija zaveže v sprejemanje zakonov brez ideološke navlake.

Nižji davki, nagrajeno bo delo (vrniti delu čast in oblast), nevladne organizacije vlada ali njeni sateliti ne smejo financirati, popolna reorganizacija zdravstva, razbijanje monopolov vseh vrst, poenostavitev vseh upravnih postopkov, izgradnja cestnega križa (tripasovnice v roku štirih let), popolna posodobitev železniškega prometa, podpora družinam, ki bodo poskrbele za svoje starše, znižanje cene zemljišč za gradnjo s sproščanjem zazidalnih parcel ... Pa da sedaj vidimo, koliko strank me je pripravljeno podpreti. Če je Janši resnično do Slovenije, bo prvi, ki bo to podprl.«

Seveda ima Janša drugačne načrte po volitvah, namreč da sam sestavi svojo četrto vlado. Pri tem pa lahko pričakuje tudi podporo medijev v lasti Aleša Štrancarja, četudi mu bo ta morda kdaj »solil pamet«, ampak na koncu ga bo z vsem svojim srcem podpiral. Tako kot vse doslej.