Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo možnosti za razglasitev nevtralnosti Ukrajine, ki je ena od ključnih zahtev Rusije pri pogajanjih. Ta naj bi se v torek in sredo nadaljevala v živo v Turčiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Sem gospod Draghi in rešujem probleme.« S tem Tarantinovim citatom bi kratko in jedrnato lahko predstavili italijanskega premierja. Človeka, ki ima precej daljšo zgodovino od sedaj že pregovornega »whatever it takes«. Osebnost, ki je pomembno oblikovala podobo Italije. Tudi takrat, ko italijanski premier ni še bil na naslovnicah vseh evropskih časopisov. Draghi je v zadnjih štiridesetih letih spremenil svoja izhodišča, priznati pa mu je treba, da je bila evropska perspektiva vedno v osrčju njegovega delovanja.

Tarča ruskega obstreljevanja je bilo včeraj tudi mesto Lvov na zahodu Ukrajine, ki mu je bilo doslej v ruski invaziji v večji meri prizaneseno. Odjeknilo je več eksplozij, glede na navedbe lokalnega guvernerja Maksima Kozickega pa so ruske sile izvedle dva napada, v katerih je bilo ranjenih najmanj pet ljudi.

V Kremlju so se kritično odzvali na nekatere izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki jih je ta včeraj namenil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Dejstvo, da ga je označil za "klavca", po mnenju Moskve dodatno omejuje možnosti dvostranskih odnosov, glede izjave, da Putin ne more ostati na oblasti, pa dodajajo, da o tem ne odloča Biden.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru zatrdil, da je ukrajinska vojska zadala močne udarce ruskim silam. Ponovno pa je izpostavil tudi trpljenje ljudi v obleganem Mariupolju na jugu države, kjer naj bi se humanitarne razmere še slabšale.

Ameriški predsednik Joe Biden je danes prispel na Poljsko, kjer se je najprej ustavil v mestu Rzeszow na jugovzhodu države, nedaleč od meje z Ukrajino. Tam je obiskal ameriške vojake, se seznanil z ukrepi za oskrbo ukrajinskih beguncev in se srečal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Francosko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo ruskega veleposlanik v Parizu Alekseja Mečkova zaradi domnevno žaljivih karikatur, ki jih je Mečkov objavil na Twitterju, francoski predstavniki pa so jih označili za "nesprejemljive", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Osebje Združenih narodov v Ukrajini je dokumentiralo primere, ki bi lahko pomenili ruske vojne zločine v Ukrajini, pri čemer pa dokončne ocene še ne morejo podati, je povedala vodja urada ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner. Iz Ukrajine prihajajo tudi poročila o samovoljnem pridržanju in prisilnem izginotju ljudi.

Mladi po celem svetu so danes zasedli trge in ulice na prvem podnebnem protestu Petki za prihodnost po lanskoletni podnebni konferenci COP26 v Glasgowu. Na stotine protestnikov naj bi se zbralo na več kot 600 lokacijah na vseh sedmih celinah sveta, pri čemer so se prvi shodi začeli zjutraj na Novi Zelandiji in se potem pomikali proti zahodu.

Ruski predsednik Vladimir Putin bi moral narediti častni izhod in končati konflikt v Ukrajini, je danes na letu iz Bruslja v domovino dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Napovedal je še, da bo tako Putina kot ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega seznanil z vsebino sestankov, ki jih je opravil v okviru vrha Nata.

Velika Britanija je v okviru ruske invazije na Ukrajino na seznam sankcioniranih oseb uvrstila tudi prvega Hrvata, 67-letnega Željka Runja, podpredsednika ruske naftne družbe Rosneft, poročajo hrvaški mediji. Runja je postal znan na Hrvaškem pred približno letom dni zaradi nezakonite gradnje vile na Braču.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v virtualnem nagovoru na vrhu EU kritičen do drže Madžarske glede Ukrajine, medtem ko se je več članicam unije, med njimi Sloveniji, zahvalil za podporo. Premier Janez Janša je v odzivu na besede Zelenskega danes obžaloval politične spopade glede stvari, ki so v vojni nepomembne.

V ruskem napadu na gledališče v obleganem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj prejšnji teden je najverjetneje umrlo okoli 300 ljudi, so danes sporočile mestne oblasti na Telegramu. Medtem naj bi danes znova skušali odpreti varen koridor, po katerem bi lahko civilisti zapustili mesto.

Nekaj ruskih vojaških enot naj bi se začelo umikati z nekaterih območij, so danes sporočili iz ukrajinske vojske. Ukrajinske sile so po navedbah britanskih obveščevalcev okrepile napade na pomembne cilje pod nadzorom Rusije. Rusiji pa naj bi uspelo uničiti največje vojaško skladišče nafte.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponoči nagovoril voditelje držav članic EU in se jim zahvalil za sankcije proti Rusiji, a obenem menil, da so jih uvedli nekoliko prepozno. Če bi se zanje odločili prej, se Rusija morebiti ne bi spustila v vojno proti Ukrajini, je voditeljem v Bruslju sporočil prek video povezave.

Za odpravnika poslov v Ukrajini se je na poziv predsednika vlade Janeza Janše prijavil tudi nekdanji okoljski minister iz vrst LDS Janez Kopač, trenutno direktor sekretariata Energetske skupnosti na Dunaju. A glede na informacije, da bo misijo vodil vojak, Kopač meni, da se v Kijevu vzpostavlja "vojaška služba", v kateri pa da ne želi sodelovati.

Voditeljem EU se je včeraj na vrhu v Bruslju pridružil tudi ameriški predsednik Joe Biden, s katerim so med drugim razpravljali o zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov. Pregledali so doslej uvedene sankcije proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino in izrazili pripravljenost na sprejetje dodatnih ukrepov, so sporočili iz Evropskega sveta.

Od začetka ruske invazije pred mesecem dni je svoje domove zapustilo več kot 10 milijonov Ukrajincev, iz države pa je pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi, so danes sporočili iz Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR).

Poljsko državno plinsko podjetje PGNiG je danes sporočilo, da ruskega plina ne bo plačevalo v rubljih. Gre za najnovejši primer zavrnitve zahtev Kremlja, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal, da bo Rusija za dobavo plina sprejemala le plačila v rubljih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Članice zveze Nato so se danes na izrednem vrhu v Bruslju dogovorile, da podaljšajo mandat sedanjemu generalnemu sekretarju, Norvežanu Jensu Stoltenbergu, še za eno leto, do konca septembra prihodnje leto.