Sedanji šef Nata Jens Stoltenberg, ki so mu že nekajkrat podaljšali mandat, se dokončno poslavlja, do poletja pa naj bi izbrali njegovega naslednika. Največkrat se sicer govori o nizozemskemu premierju Marku Rutteju, švedski mediji pa so omenili tudi hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.
V izboru naj bi bili še estonska premierka Kaja Kallas, romunski predsednik Klaus Iohannis in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se ji mandat izteče čez leto in pol, pred tem pa je bila nemška obrambna ministrica.
Poveljnik vojaških sil Nata je vedno ameriški častnik, generalni sekretar pa vedno iz evropske članice, običajno so to predsedniki vlade, zunanji ali obrambni ministri. Stoltenberg je bil norveški premier, prav tako je bil njegov predhodnik Anders Fogh Rassmusen danski premier, Javier Solana je bil španski zunanji minister in Jaap de Hoop Scheffer nizozemski zunanji minister, Lord George Robertson pa britanski obrambni minister.
Nato ima 31 članic, pri izboru generalnega sekretarja upoštevajo ravnotežje med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. Zadnja leta se govori, da naj bi bil novi generalni sekretar Nata iz Vzhodne Evrope, ker doslej še nikoli ni bil. Donedavnega so odpadli vsi, ki so prihajali iz držav blizu Rusije ali s preveč protiruskimi stališči, toda po ruski agresiji na Ukrajino je odpadel tudi ta zadržek.
Kandidat mora tudi imeti dokazane politične izkušnje med garnituro evropskih politikov, integriteto in biti sprejemljiv za vse. Tudi za Turčijo, ki je leta 2009 dolgo blokirala danskega premierja zaradi karikatur na Danskem, v katerih so žalili preroka Mohameda.
Zato se Plenković omenja tudi kot ustrezni kandidat na visokih funkcijah EU: sedem let je premier, ima dolgoletne izkušnje iz diplomacije in Evropskega parlamenta, pogajalske sposobnosti in govori več tujih jezikov, obvezno je znanje angleščine in francoščine.
Če se ne bi prebil v vrh Nata, bi se lahko potegoval za predsednika Sveta EU ali visokega komisarja za zunanje zadeve, vendar sta ti dve funkciji rezervirani za liberalce ali socialiste, če bo vodenje Evropske komisije spet pripadlo Evropski ljudski stranki.
Kot kandidati za visoke funkcije v Bruslju se omenjajo tudi predsednica Evropskega parlametna Roberta Metsola, grški premier Kyriakos Mitsotakis in latvijski Arturs Krišjanis Karinš, ki je rojen v ZDA. Vsi prav tako prihajajo iz Evropske ljudske stranke, ki bo verjetno tudi po naslednjih volitvah največja skupina v Evropskem parlamentu.
Med imeni za visoke funkcije ni nobenega od Slovencev, kar samo po sebi pove, koliko so naši politiki cenjeni v EU in Natu. Janez Janša in Borut Pahor vse to opazujeta od daleč, preostali pa še od dlje. No, srečni bomo lahko, če bo katero od visokih mest zasedel vsaj premier sosednje države, saj med drugim govori tudi slovensko.
