Kralj Karel III. se je kot Charles Philip Arthur George rodil v Buckinghamski palači 14. novembra 1948 zvečer, medtem ko je njegov oče, princ Philip, igral squash. Država se je takrat spopadala s posledicami druge svetovne vojne, mladi princ pa je tako že ob rojstvu vstopil v vzporedni svet neizmernih privilegijev, a tudi vnaprej določenih dolžnosti. Kot novorojenčka ga je kraljeva babica prinesla v pozlačeno plesno dvorano in ga »postavila na ogled« drugim dvorjanom. S tem je takoj po rojstvu simbolno postal javna last. Manj kot štiri leta pozneje je po smrti svojega dedka Jurija V. postal prestolonaslednik.
Več kraljevih biografov je pisalo, da njegovo otroštvo ni bilo najsrečnejše. Njegova mati in oče sta bila pogosto odsotna, saj sta več mesecev potovala po Commonwealthu, in tako zamudila celo Charlesova prva dva božiča in njegov tretji rojstni dan. Ker je bil zelo čustven otrok, ga je oče s trinajstimi leti poslal v špartanski internat na Škotskem. Družina ga je tudi pozneje nenehno poskušala potisniti v kalup, ki je bil po njihovem mnenju primeren za bodočega kralja. Pri enaindvajsetih je v radijskem oddaji na BBC dejal, da je spoznanje, da bo kralj, »nekaj, kar se ti porodi z najbolj grozljivim, neizprosnim občutkom«.
Nekateri v kronanju kralja Karla III. in Camille vidijo znak, da monarhija stopa v nove, sodobne čase, saj so mešane družine nekaj, s čimer se dandanes sooča ves sodobni svet.
Čeprav kot učenec ni blestel, je na univerzi v Cambridgeu diplomiral iz zgodovine in preživel šest let v kraljevi mornarici. Potem se je moral posvetiti dolžnosti prestolonaslednika. Kot valižanski princ je ustanovil več dobrodelnih organizacij, vključno z organizacijo, ki mladim pomaga do zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja. Ustanovil je podjetje za ekološko hrano in se ukvarjal z urbanizmom. Znan je tudi kot zgodnji zagovornik ohranjanja in varstva okolja.
Javnost je večkrat razburil tudi s tem, da je pri vladnih ministrih lobiral proti projektom, za katere je mislil, da ogrožajo britansko zgodovinsko arhitekturo, toda največja polemika v njegovem življenju je bila zaradi razpada zakona s princeso Diano in zgodbe o njegovem dolgoletnem razmerju s poročeno žensko, ki je pozneje postala njegova druga žena, Camillo Parker-Bowles.
Kronanja v Westminstrski opatiji segajo skoraj tisoč let v preteklost, pa vendar bo za britansko monarhijo 6. maj 2023 prelomni trenutek iz več razlogov. Prvič v zgodovini bo na istem dogodku za kraljico okronana tudi Camilla. Nekateri prav v tem vidijo znak, da monarhija stopa v nove, sodobne čase, saj so mešane družine nekaj, s čimer se dandanes sooča ves sodobni svet.
Čeprav javnost v preteklosti zvezi kralja Karla III. in Camille ni bila najbolj naklonjena, je videti, da jima je sčasoma vse oprostila. Trenutno si britanski tabloidi bolj belijo glavo s tem, kakšno vlogo bo na kronanju imel kraljev odtujeni in nepokorni sin Harry, pa tudi s tem, ali je zelenjavni kiš, ki sta ga kralj in kraljica izbrala za jed t. i. velikega kosila po vsej državi, primerna hrana za kraljevo poroko ali ne.
Kronanje bo sicer britanske davkoplačevalce stalo okrog sto milijonov funtov, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo to državi povrnilo kot spodbuda gospodarstvu. Za člane kraljeve družine je kronanje, ki ga je vlada opisala kot »novo poglavje v naši veličastni nacionalni zgodbi«, razlog za slavje. Da bi ob tem lahko dejansko popraviti tudi medsebojne odnose, pa je bolj malo verjetno.
