Revija Reporter

Slovenija stran 2991

Najšibkejša člena

Najšibkejša člena

Ko je po volitvah leta 2000 vlado sestavljala LDS, je Gregor Golobič kot njen glavni kadrovik in pogajalec vsem koalicijskim partnerjem tako rekoč vsilil koalicijsko pogodbo po načelu »vzemi ali pusti«, podobno pa se je obnašal tudi pri razdelitvi resorjev. Tako je druga največja koalicijska partnerica, združena lista, dobila tri resorje in predsednika državnega zbora, SLS tri resorje, Desus pa nobenega. Prvak ZLSD Borut Pahor je raje kot ministrski stolček izbral vodenje državnega zbora in si s tem zagotovil še boljšo politično kariero. Po zadnjih volitvah je položaj obrnjen: danes je Pahor tisti, ki je tako močan kot nekoč Golobič in obratno. A vendar se zgodovina ne ponavlja, saj Pahor Golobiču ne vsiljuje koalicijske pogodbe in ministrskih mest. Še več, Golobič Pahorju kaže svoje mišice, čeprav so mu volivci namenili trikrat manjšo moč. Ko je denimo Pahor poslal osnutek koalicijske pogodbe vsem možnim zaveznikom, mu je Golobič še isti dan vrnil z 99 točkami svojih zahtev. Hkrati izjavlja, da ministrskih mest ne bi smeli deliti po ključu poslanskih mandatov, ampak da bi morali sestaviti vlado ne glede na politično pripadnost ministrov. Čudno, da takega stališča ni zastopal že leta 2000, ampak šele zdaj! Za razliko od verjetnega prihodnjega premierja ni sprejel ponujeni položaj predsednika državnega zbora, do te funkcije se je obnašal skrajno žaljivo, kot bi mu ponujali mačka v žaklju. Nazadnje je ta položaj vendarle blagovolil prevzeti Golobičev izbranec Pavel Gantar. Golobič menda prav tako ne želi prevzeti ponujenega zunanjega ministrstva, za katerega bi se »navadni smrtniki« stepli. Raje bi bil neke vrste minister brez resnih obveznosti, da bi imel dovolj časa za kadrovske igrice in politične spletke. Toda njegovi znanci v SD so mu dali vedeti, da bo moral prevzeti resor s konkretno zadolžitvijo, sicer bo kar ostal v poslanskih klopeh. Njegove apetite po oblasti težko prenašajo že njegovi tesni sodelavci. Mateja Lahovnika naj bi dobesedno silil na ministrstvo za gospodarstvo, da bi lahko sam kadroval po gospodarstvu, čemur pa se je ta uprl in bi zato raje prevzel kak drug resor, denimo za delo in socialo. Tam bi ga tudi v SD raje videli, saj je njihova kandidatka Andreja Črnak Meglič bolj kot Pahorju zvesta Milanu Kučanu. Vprašanje pa ostaja, kdo bo zasedel zunanje ministrstvo. Če Pahor ne bo našel ustreznega kandidata, bo v skrajni sili to funkcijo nekaj časa opravljal sam. Katarina Kresal si tega mesta s svojim pičlim volilnim izkupičkom niti najmanj ne zasluži, pripada ji kvečjemu en resor, za pravosodje, vendar se bo morala odločiti, ali ga bo zasedla sama ali Aleš Zalar. V slednjem primeru bo lahko (njegova) državna sekretarka ali vodja poslanske skupine LDS. Potem ko se je po volitvah obnašala kot velika zmagovalka, bo »princeska na zrnu graha« morala pasti na realna tla.

Številka 22, leto 2008

Številka 22, leto 2008

KAZALO Zgodba tedna Verodostojnost proti populizmu Kljub vrsti ideološko in politično utemeljenih kritik zoper vodstvo in novinarje Radiotelevizije Slovenija po medijih v lasti ljudi blizu tranzicijski levici, je slovenska nacionalna televizija letos dobila posebno priznanje evropske mreže javnih televizij EBU. Poleg belgijske javne televizije je v letu 2007 edina med 75 članicami EBU zvišala delež gledanosti. Razumljivo, da so pri družbi Pro Plus, pod katero sodita najbolj gledana slovenska komercialna televizija POP TV in Kanal A, zaskrbljeni. Svojo pozicijo skušajo utrjevati celo s tako bizarnimi stvarmi, kot je podelitev nagrade »manager leta 2008«, ki jo je prejšnji mesec dobil generalni direktor Pro Plus Marijan Jurenec. Jurenec je lani v svojih dveh zasebnih družbah ustvaril dobrih 600 tisoč evrov dobička pretežno s poslovanjem s Pro Plusom. Intervjuji France Cukjati, predsednik državnega zbora V novem mandatu se poteguje za podpredsednika državnega zbora iz vrst največje opozicijske stranke. Prepričan je, da SDS ni poraženka volitev, saj je izboljšala rezultat, ni pa tudi zmagovalka, saj ni zbrala dovolj mandatov za vnovično sestavo. V zadnjem mandatu ga je najbolj zmotilo, ker proti koncu mandata ni bil izvoljen noben novi kandidat za podpredsednika iz vrst SD. Vzrok za to je po njegovem v tajnem glasovanju, na katerem pa dogovori med poslanskimi skupinami ne veljajo. Prav zato predlaga spremembo poslovnika, da bi podpredsednike parlamenta volili javno. Sicer pa je prepričan, da je imela opozicija pod Janševo vlado veliko več možnost za sodelovanje pri pripravi zakonov kot kadar koli prej. Takšnega sodelovanja med opozicijo in pozicijo si želi tudi pod Pahorjevo vlado. Taka možnost jim je bila že ponujena in jo bodo z veseljem sprejeli. Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke Prvi človek Krke pravi, da lahko zaradi svetovne finančne krize mirno spi in da imajo srečo, da so finančno izredno močni, saj v preteklosti niso najemali velikih kreditov. V primerjavi s konkurenco je njihova zadolženost izredno majhna. Sama Krka zaradi finančne krize po njegovem nima posledic, jih ima pa tečaj Krkine delnice, ki pa ne kaže njihovega poslovanja. Ker je Krka iz vseh dosedanjih kriznih situacij po svetu prišla še močnejša, je Colarič prepričan, da bo tako tudi tokrat. Mile Korun, režiser Brez njega si je danes slovensko gledališče, še posebej ljubljansko Dramo, težko zamisliti. Pa naj bi bil kljub temu pred nekaj dnevi premierno uprizorjeni Shakespearov Kralj Lear ne le njegova jubilejna, temveč celo zadnja režija. Bo  uprizoritveni gon, kot sam imenuje slo po uprizarjanju, ki ga žene že vsa ta leta, morda vendarle močnejši? Slovenija Šrotova vladna skušnjava Prvaku SLS Bojanu Šrotu se je posrečil veliki met. Svet stranke je odločil, da ne bo izrednega volilnega kongresa. Stranka bi se težko pogovarjala o vstopu v vlado, če vodstvo ne bi imelo polnega mandata. Zdaj je na potezi glavni odbor, ki bo razpravljal o vstopu v vladno koalicijo z levim trojčkom. Ker so župani zainteresirani za vstop v vlado, bo drugačna odločitev presenetljiva. V opoziciji bi Šrot težko vodil stranko zunaj parlamenta, zato bi bilo njegove politične kariere hitro konec. S tem pa tudi ambicij pivovarsko-medijskega tajkuna Boška Šrota, ki si želi prek brata Bojana zagotoviti vpliv na Pahorjevo vlado. Dosje Elizabeta II. Čez dober teden dni pride na obisk ena najimenitnejših gostij, kar jih je Slovenija kdaj imela. Kronane glave k nam ne zahajajo več prav pogosto, a tokrat nas bo obiskala ženska, ki pooseblja pojem monarhije in je simbol Velike Britanije. Elizabeta II., kraljica 16 držav, vrhovna guvernerka Anglikanske cerkve in branilka vere, je zadnja vladarica sveta, ki se lahko pohvali, da pod  njeno krono sonce nikoli ne zaide. IME TEDNA Pavel Gantar SLOVENIJA Čas je za kravje kupčije Virantova taktična napaka PRO & CONTRA Cene nepremičnin: Frano Toš in Andrej Kuplenk DENAR Črni oblaki iz Amerike GLOBUS Gospodarstvo na psu, kampanja na nož TEHNIKA Izgubljeni v svetu ZDRAVJE Od bolečine do samomora KULTURA Rezervirano za ženske? ESTRADA Jani Pavec in Robert Cugelj Sonja Javornik: Punce in pol FILM Ogenj in veliko dima ŠPORT Od odličnega do katastrofalnega KOLUMNE Boštjan M. Turk: Obletnica nacionalnega genocida Vinko Vasle: Ljudje novega kova Zlata Krašovec: Števila Saša Veronik: Svoboda že, eleganca da!