Revija Reporter

Slovenija stran 2989

"Zabušantsko" načelo

"Zabušantsko" načelo

Postavlja nova vlada, čeprav počasi, kot udarna vest vztraja v televizijskih poročilih, kar naprej je na naslovnicah, priljubljenost stare pa raste. Po padcu delnic je nastopila korekcija. Na žalost Janeza Janše šele po volitvah. Zakaj? Slišali smo, da naj bi se simpatije do nje povečale, ker je že izpregla in opravlja le še tekoče posle. Če res velja to »zabušantsko« načelo, se novi ekipi slabo piše, ker njeni trije možje in žena že zdaj petek in svetek trdo delajo. Petnajst ur so si vzeli za pregled čistopisa koalicijskega sporazuma, a niso prišli do pokojnin kot jedra vsake koalicijske pogodbe odkar imamo stranko upokojencev. Velik napor in žrtvovanje, če bi ne bili v hotelu Union in če ne bi toliko ur zahteval povprečni delavnik ministra v povprečni slovenski vladi.Kazalo je že, da bo Karl Erjavec pomagal vladi v nastajanju doseči čudež. Vsi jemljejo sapo za zategovanje pasu, od (zadolženih) tajkunov pa do čistilk, nova politika, ki prevzema odgovornost za spremembe, pa tuhta, kako izboljšati položaj upokojencev. Domišljali smo si že, da bo kriza zajela samo realni sektor, »upokojenski« pa se ne bo vdal pred globalno recesijo. Pa se je v noči streznitve, ko je delniški indeks SBI še bolj padel, na srečo zgodilo prav to. Upokojenci, ki jim je bilo le nekaj ur dano fantazirati, kako bodo že januarja zapravili 300 evrov dodatka, so bili vzeti kot ljudje brez posebnosti. Pa ni bilo potrebno veliko. Pahorju je moralo le šiniti v glavo, da »moramo misliti tudi na ljudi, ki bodo do konca tega leta brez dela in na več deset tisoč tistih, ki utegnejo izgubiti delo v prihodnjem letu«. Po mesecu dni pisanja programa koalicije mu je morda le kapnilo, da se prav v težjih razmerah lahko loti česa za ljudi nepriljubljenega, a koristnega za državo. Kako pa se ob tem počuti predsednik Desusa, ki po mnenju dr. Janez Šušteršič ni stranka temveč finančno podjetje? Gotovo ne bo nikoli pozabil, kako dobro mu je bilo postlano v Janševi vladi. Če se bo še dolgo pogovarjal o višjih pokojninah, se bo na koncu pogajal le še o tem, koliko naj se znižajo … Mukotrpno delo na obsežnem koalicijskem sporazumu bi morali zavreči in se držati prve napovedi Pahorja takoj po volitvah, ko je dejal, da ga bo po skandinavskem vzoru moč prebrati v eni uri. Če gredo pisci v podrobnosti in navajajo številke in odstotke, ne morejo brez verodostojnih izračunov, ki bi lahko zdržali več kot dvanajst ur. Tega zahtevnega dela se lahko lotijo šele, ko bodo sedeli v vladi in uporabili vladni urad za makroekonomske analize. Medtem ko novi trdo delajo, stari, kot bi rekel Janez Janša, »počivajo in pijejo red bull«. In jim po »zabušantskem« načelu rastejo delnice.

Številka 25, leto 2008

Številka 25, leto 2008

KAZALO Zgodba tedna Lobist s pavšalom Pred začetkom vodenja vlade predsednik socialnih demokratov Borut Pahor obljublja, da bo pri položajih, na katere ljudi postavlja ali odstavlja vlada, ključna strokovnost, ne pa politična pripadnost. Gregor Golobič, predsednik druge največje koalicijske stranke Zares, je v politični govor vpeljal besedo samoomejevanje politike. Slovenijo naj bi iz države političnih strank spremenili v državo državljanov, pri tem bo menda avantgarda Zares. Predvsem pri tej  se zatakne. Njihovo zares novo politiko vodijo stari kadri LDS, ki so to stranko pripeljali do enačenja s korupcijo in klientelizmom. Razkrivamo dokumente, ki pričajo o bogato plačanem »samoomejevanju« Bogdana Biščaka, nekdaj visokega funkcionarja LDS, zdaj desne roke Golobiča v Zares Intervjuji dr. Bogomil Ferfila, politolog Amerika bo ta teden volila predsednika in izbrala pot, po kateri želi iti naslednja štiri leta. Bo izbrala spremembe, ki jih obljublja demokrat Barack Obama, ali bo verjela Johnu McCainu, ki obljublja  prevetritev washingtonske politike. O največjem političnem spektaklu na svetu smo se pogovarjali z dr. Bogomilom Ferfilo, predavateljem na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. dr. Petra Kocbek, raziskovalka V farmacevtski znanosti je našla svoj življenjski smisel in področje nenehnih izzivov. Je perfekcionistka raziskovalnega duha, kar je za delo v laboratoriju skorajda pogoj. Vztrajnosti in uspehi pri razvoju nanodelcev za zdravljenje raka so ji prinesli Krkino nagrado za posebne dosežke v raziskovalnem delu. Pravi, da vedno doseže tisto, kar si zastavi, saj je po znamenju kozorog. Prihodnost zdravljenja in diagnostike bolezni je zanjo predvsem v uporabi nanotehnologije, ki ni znanstvena fantastika, ampak realnost. Osemindvajsetletna doktorica znanosti verjame v moč farmacije. Tina Maze, alpska smučarka Pogovor z eno od doslej  najboljših in najbolj priljubljenih slovenskih smučark smo naredili nekaj dni pred prvo  tekmo  v letošnji smučarski sezoni. Zaupala nam je, da se v njej že prebuja adrenalin in da se veseli prve tekme.  Avstrijski Sölden, kjer je Tina Maze  nekoč že zmagovala, ji tokrat kljub vsemu ni bil najbolje pisan na kožo. A pred njo je še celotna sezona, in upajmo, da jo bodo želja, trud ter vztrajnost, ki jih premore, pripeljali tudi do boljših rezultatov, do cilja, ki si ga je tudi sama realno zastavila. Slovenija Podgana za bodočo ministrico Poslanka Zares Majda Širca je v torek, 21. oktobra, prejela nenavadno pisemsko pošiljko: v estetsko zavitem zavojčku je bila poleg orhideje in pisnega sporočila zamrznjena podgana. Poslala jo je Herica Kumer iz Ljubljane, ki je protestirala zaradi njene verjetne kandidature za kulturno ministrico. Pošiljateljico je že obiskala policija, vendar ni našla elementov kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Verjetna bodoča ministrica pa zasebne pošte ne želi komentirati za medije. Reportaža Kirgizija Kjer se bogastvo meri v preprogah, ki krasijo jurto. Kjer pitna voda izvira v steklenicah. Kjer je prah večni spremljevalec popotnikov. Kjer sta prha in topla voda nenavadna želja tujcev. Kjer te zaradi Jugoslavije in Tita častijo kot največjega prijatelja. Tri geografsko ločene regije, večji del države nad 3000 metrov, rodovitna Ferganska dolina, življenje nomadov v jurtah, slabe ceste, nomadske poletne paše in legendarne maršrutke. Tako kot precej držav tretjega sveta, je tudi Kirgizija država velikih nasprotij. Ta se kar nizajo, eno za drugim, in ne pojenjajo, dokler ne zapustiš države. IME TEDNA Marko Kranjec SLOVENIJA Prenovljeni izgnanci Pahorjeva upokojenska vlada Država mesari po zasebnih hostah Trgovci odirajo potrošnike Novo rojstvo orientalske lepotice PRO & CONTRA Prihodnost vinjet: Peter Verlič in Dimitrij Piciga DENAR Podpora nedisciplini GLOBUS Hrvaška: mrtvi novinarji, prestrašena država ZDRAVJE Preveč sladkorja, grenko življenje TEHNIKA Pošasti v ohišjih AVTO Lancia delta KULTURA Moderne Kleopatre ESTRADA Tanja Žagar in Danilo Rošker Sonja Javornik: Fatalke v filmu in sicer FILM Terorizem z obupnim imenom ŠPORT Naši artisti so nas razočarali KOLUMNE Boštjan M. Turk: Primož Trubar in škrjanci Vinko Vasle: Cvetje v jeseni Maja Sunčič: Ne zadolžuj se! Saša Veronik: Njen in moj hladilnik

Megla izvirnega greha

Megla izvirnega greha

Slovenija se zbuja v jesensko jutro, tako bi se lahko glasil eden od komentarjev političnega stanja v teh dneh. Levica pospešeno sestavlja formulo tri plus ena, pri čemer slednje že spominja na oblikovanje »velikih koalicij« v devetdesetih. Karla Erjavca, ki je bil s svojo resda demagoško podobo najuspešnejši predsednik Desusa do sedaj, so preglasili in utišali. Vse očitneje se kaže, da je Desus novo kukavičje jajce, ki se je izleglo v megleni puščavi tranzicijskega dolgočasja. Erjavec je volitve dobil na svoj način, za Desus je morala glasovati tista množica upokojencev, ki sliši na možnost tisoč Evrov pokojnine. Tak glas pa je doma na levi in na desni, denar je pač univerzalna, od politike neodvisna vrednota. V parlament pa so se izvolili ljudje, ki večinoma slišijo na ime nekdanjega predsednika republike, Milana Kučana. Poslanci Desusa so že nastopili zoper predsednika, za matico pa so si izbrali kar nekdanjo Združeno listo. Televizijski posnetki, v katerem jih na tiskovni konferenci v svoja nedrja vabi Miran Potrč, starosta slovenskih komunistov, so dokaj zgovorni. Zato lahko nastajajočo koalicijo poimenujemo »velika«, ker je spet utemeljena na znatni prevari in zlorabi volilnega telesa. »Desni« glasovi, ki jih je s svojo kohabitacijo v Janševi vladi Erjavec pritegnil, so šli spet enkrat na smetišče slovenske »realpolitike«, v njihovem imenu bodo vladali drugi, in to ekskluzivno zoper njihovo voljo. To je slovensko dolgočasje, vse se odvija po predvidljivih poteh in vselej s prevaro in lažjo v ozadju. Tudi na desni ni »nič novega«. Nova Slovenija se prebuja iz kome, v katero jo je pahnil volilni rezultat. Tudi tu so zunanji akterji poraza dokaj jasni. Pisali smo ves čas, da gre za zlorabljanje zaupanja, ki ga krščanski ljudje, volilna baza NSi, pojmujejo v zelo natančnem smislu. Beseda je  beseda, uspeh je uspeh, resnica je resnica. Politika Nsi pa je bila kot »slon v trgovini s porcelanom«, opletala in pometala je v imenu »Kristusa kralja« z vsemi mogočimi nečednostmi, od kolaboriranja z levico, do manipulacij znotraj Darsa, in kar je še teh reči. K temu je svoje dodal še predsednik sam, ki si notranje avtoritete v stranki (ne v slovenski politiki) ni znal zagotoviti, zato pa je toliko močneje izražal zunanjo. Andrej Bajuk je nastopal v zavesti moči, naduto in prevzet nad samim sabo. To je najtežja dediščina njegovega »argentinstva«, južno ameriški moški najprej sanja o tem, da bi bil politik. Tu je navidez Bajuk podoben Francetu Rodetu, toda razlika je zgolj naključna. Rode je bil v slovenskem prostoru evropski intelektualec, ki ga ta prostor (kot vse ostale evropske intelektualce slovenskega imena, Draga Jančarja, npr.) ni niti sprejemal niti cenil. Rode je imel svoj program in ga je uresničil. Njegova ime ima danes težo na Planetu, Bajukovo zgolj v analih politične »chronique scandaleuse«, črne kronike ali letopisa škandalov po domače. Izraz utegne biti na mestu, kajti zgodovina Nsi kot njene predhodnice je z redkimi izjemami »škandal«. Prvič je škandal dejstvo, da je skupini ljudi uspelo tako dolgo manipulirati z javnim mnenjem in se prodajati za to, kar niso bili. Oče tega izvirnega greha je najprej Lojze Peterle, katerega identiteta s skriva tudi v registru Službe državne varnosti, kot smo tri leta nazaj pisali. Tedaj je Peterle napovedal silovite tožbe in kazenski pregon zaradi zadeve »udba net«. Po treh letih ni napravil ničesar. Zakaj neki le? Kaj pa če se je bal, da bi sodni proces v javnost pritegnil dejstva, ki bi pomenila definitiven konec njegove kariere?Drugi »škandal« pa je pripeljati stranko, ki bi po vsej logiki morala imeti deset do petnajst odstotkov glasov iz parlamenta. Tu bo nekdo dejal, vodstvo se je zmotilo, ljudje (člani) so mislili dobro in bili odprtega srca. Vendar se nihče ne spominja, da bi se tri leta nazaj kdo javno vprašal, kaj pa je predsedniški kandidat Peterle počel v registrih SDV. Nadalje ni bilo nikogar, ki bi pisal, razmišljal ali kako drugače sporočal, da je s stranko nekaj narobe, da jo tare peza izvirnega greha. Da je pripravljena za oblast napraviti vse, povezovati se z vsem in vsemi, da bi le bila v ospredju. Tako so Peterleta (z izjemo finala volilne kampanje novembra lansko leto) podpirali in gradili v medijskih štabih, ki izvorno sodijo med »hard core« tranzicijske levice (Nikola Damjanić in Ninamedia, npr.). Niti eden od članov Nsi se ni javno vprašal, v čigavem interesu pa sploh je sindrom »Peterle«. Nasprotno, ko je Mag razgrinjal stranpotja Peterletove politične kariere tri leta nazaj, so se vsi v en glas zbirali pod bandero, na kateri so plapolale Peterletove čednosti. Na ta način so legitimirali izvirni greh, ki se je začel že z ustanovitvijo Slovenskih krščanskih demokratov leta 1989. Tedaj se tudi začne, sprva skrito, potem odkrito Peterletova kolaboracija z levico, kolaboracija, ki je preko Podobnikov onemogočila razvoj Slovenije v demokratično državo, utemeljeno na vladavini prava in transparentni ekonomiji.Ko se sedaj zdesetkana »Matjaževa vojska«  veljakov Nsi zbira za nove in nove klavzure, bi se morala v meglenem jutru slovenskega vsakdanjika najprej vprašati, kaj je narobe. Vendar teh glasov ni slišati, ker je stranka, tako kot včasih, spet v funkciji tranzicijske levice. Eventualna izvolitev Ljudmile Novak, bi zagotovila nujni mir in pripravila infrastrukturo, ki bi Peterletu omogočila izvolitev v Evropski parlament. Tam bi sicer prejemal medalje tipa »Evropski homeopat leta«, doma pa bi ustvarjal potencial za ponoven poseg v prostor, ki ga je prav s svojo prisotnostjo  kontaminiral do katastrofe 21. 9. 2008. Prenovljena in »oživljena« Nsi bi imela zgolj cilj, slabiti izvorno jedro demokratične opozicije na Slovenskem, cilj, ki mu je s svojo dvojčico, SLS, služila dvajset let. Na desni nič novega. Doklej še?