»Ne stori bližnjemu, česar ne želiš, da bližnji stori tebi,« je misel iz Svetega pisma, ki jo vsi poznamo in imamo pogosto tudi na koncu jezika. Če bi jo v praksi upoštevali, ne bi potrebovali nobenih dodatnih zakonov, kodeksov ali pravilnikov, ker bi zmeraj počeli zgolj tisto, kar je prav. Žal je v življenju tako, da je tisto, kar je videti na prvi pogled sila enostavno, najtežje izvedljivo.

Redkokateri politik gre v zapor, a se vseeno kdaj zgodi. Politiki sami sicer redko goljufajo, kradejo …, vse to počnejo prek svojih »podrejenih«, prijateljev, sorodnikov in tako poskušajo ohraniti »čiste roke«. V Sloveniji je šlo veliko gospodarstvenikov celo v zapor, a nihče me ne bo prepričal, da za njimi nista stali kakšna močna politična glava in roka. Med obsojenimi so razvpita imena: Dušan Černigoj, Boško Šrot, Hilda Tovšak, Igor Bavčar, Bine Kordež …, večinoma člani nekdanje LDS in SD.

Minuli teden sta v senci vojne v Ukrajini in katastrofe v Gazi minili dve neslavni obletnici. Minilo je namreč 80 let od ameriškega napada na Hirošimo in Nagasaki z jedrskim orožjem, kar je pospešilo kapitulacijo Japonskega cesarstva, katerega vojaki so se bili skupaj s civilisti pripravljeni do zadnjega boriti proti prodirajočim zaveznikom, zlasti Američanom.

Za operacijo »čiste roke« moraš imeti najprej sam čiste roke. Ne pa kot poslanec ščititi interese Andreja Marčiča na Onkološkem inštitutu ali pa kot minister za zunanje zadeve nabavljati kemične svinčnike pri bratu predsednika SDS Rajku Janši.

Svet, v katerem živimo, se vrti hitreje, kot bi si želeli. Vrednote, ki so prednikom nekoč dajale oporo in smisel, so v današnjem času pogosto potisnjene na stranski tir. Namesto njih svet poganjajo tri mogočne sile: denar, informacije in seks. Ko se te tri prepletejo, postane vse skupaj še bolj groteskno in zamegljeno.

Samo zato, ker je tabor pri domačiji Peršman pod Peco organizirala »levuhad«, je to v interpretaciji mnenjskih voditeljev slovenske desnice postala nesprejemljiva demonstracija levičarskega radikalizma.

Zakaj protikorupcijske komisije ne zanima, ali ima Janševo dopustovanje z največjimi dobavitelji slovenskega zdravstva na otoku Mavricij znamenja korupcije? Tako se je spraševal portal Necenzurirano septembra 2021.

Da so prav vsi(!) poslanci desnih opozicijskih strank SDS in NSI podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence!

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Na desnici je preveč petelinov na premajhnem gnoju, je pred nekaj meseci razlagal stanje Lojze Peterle. Isto je prejšnji teden povedal tudi Milan Kučan – ampak za levico.

ZDA so 5. junija uvedle sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu, med njimi tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler.

Janez Janša je v soboto v Ormožu dobil nova štiri leta na 32 podlage, SDS pa je naredila nov korak v svoji politični evoluciji, iz politične sekte je prešla v politični kult. »Maršal Tvito« je tako postal večen, za množico svojih gorečih vernikov pravo politično božanstvo.

Astronome skrbi nenavadno visoka in nepričakovana intenzivnost Sončevih izbruhov, ki so minuli teden proti Zemlji poslali sunek rentgenskih in UV-žarkov. Pred smrtonosnimi posledicami nas sicer varuje Zemljino magnetno polje, vendar je ponekod vseeno prišlo do motenj v radijskih frekvencah.

Da je RTV na robu bankrota, je seveda pričakovano. Dvig RTV-prispevka, dodatna sredstva države? Že pred letom, meseci sem zapisala, da to, žal, ne bo rešilo RTV. Nekateri se kar naprej ponavljamo – javni RTV-zavod je vreča brez dna! Prestrukturiranje, reorganizacija, kadrovska sanacija itd., to je potrebno. Nič drugega ne bo pomagalo.

Gospodarstvo je temelj vsake države, saj neposredno vpliva na blaginjo njenih državljanov, stabilnost in razvoj. V Sloveniji, majhni, a dinamični državi v osrčju Evrope, je gospodarstvo ključno za zagotavljanje kakovosti življenja, socialne varnosti in trajnostnega razvoja. Toda v zadnjih letih smo priča številnim izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, tehnološki napredek in spremembe v zakonodaji, politika pa kljub nenehni skrbi za »socialne pravice« vsem tem izzivom očitno ni kos in nikakor ne zmore oblikovati okolja, ki bo spodbujalo gospodarsko rast in razvoj.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Predsednik vlade Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber sta letovala v kraju, kamor so v socializmu na počitnice vodili koroške osnovnošolce.

Ljubljanski župan Zoran Janković ne vidi manipulacije, ki je za vso stvarjo in še vedno meni, da je ponudba Aleksandra Vučića prišla kot veliko priznanje njegovemu delu

Politična propaganda se ne skriva le v besedah, ampak tudi v molku! Nekoč so mediji molčali o bananah, danes molčijo o dogodkih oziroma o ljudeh, ki so se znašli na nekakšni »črni listi«.

Poslanci so se v parlamentu spet in spet razgaljali, razkazovali svojo ozkost, zaverovanost vase, predvsem pa javno »pripovedovali«, kako skrbijo zase.