Alojz Ihan, imunolog, o sistemu, ki tudi javno zdravstvo spodbuja k dobičkonosnim storitvam na račun takih, ki prinašajo izgubo

Metki Zorc gre vse prej kot slabo. 78-letna slovenska zdravnica, znanstvenica in podjetnica v zasebnem zdravstvenem centru MC Medicor, tolče visoke dobičke, na drugi strani pa se javno zdravstvo pogreza v rdečih številkah. V letu 2023 so v Medicorju prikazali za dobre pol milijona profita, še dodaten milijon in pol evrov pa so izplačali zaposlenim za stimulacije.

Samo Zver, hematolog, o dvomljivih praksah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

To leto bo končno stekla dolgotrajna oskrba, s katero naj bi bilo ustrezneje poskrbljeno za varno starost. Prvi predlog zakona je bila pripravljen že pred dvema desetletjema. Obstaja veliko tveganje, da bo to, vsaj v prvem obdobju, uveljavitev dolgotrajne oskrbe veliki eksperiment, katerega posledice bo prav tako veliko razočaranje ljudi – in volivcev.

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na dopoldanski seji Roberta Ljolja imenovala za generalnega direktorja zavoda. Soglasje k imenovanju mora sicer podati še DZ. Ljoljo bo nasledil zdajšnjo generalno direktorico Tatjano Mlakar, ki se ji štiriletni mandat izteče marca prihodnje leto. Prihodki zavoda naj bi v letu 2025 po projekciji ZZZS znašali več kot šest milijard evrov, odhodki pa 5,81 milijarde evrov.

Erik Brecelj, kirurg, o svarilih nekaterih zdravnikov, da bo zakon o zdravstveni dejavnosti uničil javno zdravstvo

Problemi, ki so se v delovanju slovenskega zdravstvenega sistema kopičili dolgo vrsto let, so v zadnjem času močno narasli. Letos poteka intenzivno razpravljanje o razmerah v javnem zdravstvenem sistemu in njegovi učinkovitosti. Spodbujeno je bilo najprej s stavko zdravnikov v začetku januarja, nato pa še s predlogom novele zakona o zdravstveni dejavnosti, danim v javno obravnavo konec poletja.

Reformiranje zdravstvenega sistema je aktualna tema, ki sproža številne polemike. Ministrstvo za zdravje je ponudilo predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je pri strokovni in drugi zainteresirani javnosti zbudil različne odzive ter razpravo o posameznih temah in o sistemu kot celoti.

Erik Brecelj, kirurg, o plenjenju javnega zdravstva

Med vodilne vzroke za nedopustno dolge čakalne dobe v zdravstvu sodijo pomanjkanje zdravnikov, zlasti družinskih, organizacija zdravstvenega varstva in neustrezno financiranje zdravstvenih storitev, so na novinarski konferenci poudarili predstavniki treh zdravniških organizacij. Opozorili so tudi, da je cena nekaterih storitev postavljena prenizko.

Raziskovalci so iz baze podatkov ZZZS izračunali neposredne izdatke za zdravstvo, povezane s sladkorno boleznijo. Povprečni letni izdatki so znašali 174,1 milijona evrov, od tega 53 odstotkov zaradi zapletov. Na današnji okrogli mizi so strokovnjaki poudarili, da je bolezen veliko breme za zdravstveni sistem, ključno pa je opolnomočenje bolnikov.

Izolski MC Medicor, ki se ukvarja z zdravljenjem kardiovaskularnih bolezni, je bil že lani na vrhu lestvice prejemnikov denarja iz javne zdravstvene blagajne - letos v času stavke pa se je število posegov in obravnav v Medicorju še povečalo.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo danes tistim, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, začel pošiljati odločbe o vključenosti. Pošiljali jih bodo postopoma, predvidoma do konca letošnjega leta.

Primanjkljaj v zdravstveni blagajni zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ocenjujejo na 140 milijonov evrov, bo pokril proračun, je v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja dejal predsednik vlade Robert Golob.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na spletni strani začel objavljati poimenske sezname o številu opravljenih zdravstvenih storitev po zdravnikih. Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so za STA sporočili, da potezo zdravstvene politike ocenjujejo kot nesmiselno in nekonstruktivno.

Kakovostna magistralna zdravila se morajo pripravljati po standardih stroke. V lekarnah vztrajajo, da je treba še naprej pacientom zagotavljati kakovostna in varna magistralna zdravila, zaposlenim, ki ta zdravila pripravljajo, pa varno delovno okolje.