Ko bodo spomladi 2026 volitve v državni zbor, bi morali uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe že uživati pravice, ki jim pripadajo. S prvi julijem letos bomo namreč vsi po vrsti že plačevali obvezen prispevek.

Kot opozarjajo tudi izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe (DO), njihov obseg ne bo odvisen od števila domov za starejše ali števila izvajalcev pomoči na domu, ampak od števila zaposlenih v teh sistemih DO. Po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost je po domovih (javnih in pri koncesionarjih) zaradi težav s kadri več kot 400 postelj praznih.

Kako torej doseči enega od ciljev novega zakona, da bodo imela vsa območja države enak dostop do DO na domu? V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije ti z decembra sprejeto novelo zakona dobivajo nove naloge, a pravijo, da bi potrebovali načrt, kako bodo delali v teh kriznih razmerah uvajanja DO.

Čakalni seznami

Pa bo dostopnosti do dolgotrajne oskrbe res zagotovljena in pravice ne bodo zgolj mrtva črka na papirju? Ne manjka zadreg, ki jih vlada rešuje z zamudo ali sploh (še) ne, če poslušamo pripombe ali že kar rotenje predstavnikov Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. To sta namreč poleg samih izvajalcev dve ključni instituciji, ki jima je koalicijska večina z zakonom naložila največ bremen pri uveljavitvi tega petega stebra socialnega zavarovanja. Kot pravijo, med deležniki ni prave povezanosti, ustrezne digitalne izmenjave podatkov.

Sašo Radej

Poglejmo nekaj podatkov glede izvajanja pomoči na domu, ki bo z julijem postala pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Konec leta 2023 je bilo po podatkih Inštituta za socialno varstvo na t. i. čakalnih seznamih najmanj 1938 oseb za izkoriščanje te pomoči. Vsako leto več izvajalcev poroča o teh ljudeh, kar pomeni, da se potrebe uporabnikov večajo, hkrati pa se izvajalci soočajo s kadrovsko stisko. Tako 60 odstotkov oziroma 45 izvajalcev navaja, da v 110 občinah vodijo čakalne sezname. Največ oseb na vključitev v to storitev čaka v osrednjeslovenski regiji.

Namesto pravice denarno nadomestilo

Podobno kot v preteklih letih izvajalci storitve ugotavljajo, da so potrebe po storitvi pomoč na domu večje, saj v svojih lokalnih okoljih prepoznajo osebe, ki bi bile do storitve upravičene, pa se vanjo ne vključijo oziroma zanjo ne zaprosijo. Tako 51 oziroma 70 odstotkov izvajalcev navaja, da uporabniki za storitev pomoči na domu ne zaprosijo.Računajo, da naj bi bilo pomoči potrebnih oziroma do storitve upravičenih še najmanj 386 oseb. Da za pomoč ne zaprosijo, je najpogosteje navajan razlog, da si večjega obsega storitve ne morejo privoščiti zaradi finančnih zmožnosti, ker je zanje predraga.

Pomemben razlog, da ljudje ne dobijo dovolj pomoči na domu, je tudi v organiziranosti in prezasedenosti izvajalcev, njihovega urnika ter pomanjkanju prostih terminov, ki so povezani predvsem s pomanjkanjem kadrov. Tako glede na normative le malo upravičencev pomoči na domu to pomoč tudi dobi. Namesto te pravice bo po novem za čas čakanja nanjo izplačano denarno nadomestilo, to pa je prenizko glede na to, da bodo izgubili zdajšnji dodatek za pomoč in postrežbo. Bodo raje »na črnem trgu« iskali pomoč, kjer pa so lahko (in so že) izpostavljeni zlorabam?

Zgovorna je še ena statistika. Skoraj dve tretjini uporabnikov je bilo deležno manj kot 3,5 ure pomoči na domu tedensko. Ob tem velja spomniti, da po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki krepi pomoč na domu, prva oziroma vstopna kategorija oskrbovancem omogoča dvajset ur pomoči na mesec (je torej večja od dosedanjega povprečja 15 ur), peta pa 110 ur.  

Izvajalci pomoči na domu odpovedujejo pogodbe

Za zagotavljanje storitev oskrbe starejših je potrebna strokovna izobrazba ali nacionalna poklicna kvalifikacija (socialna oskrbovalka, bolničar negovalec, srednja medicinska sestra, dietni kuhar), zato niso mogoče razne bližnjice. Dom starejših Rakičan na primer bo prav s 1. julijem, ko začne veljati pravica DO na domu, prenehal izvajati te storitve v občinah Cankova, Grad, Šalovci in Gornji Petrovci. Še naprej jo bodo opravljali v Murski Soboti in Beltincih, Tišini in Moravskih Toplicah.

Ministrstvo za solidarno prihodnost

Župani teh manjših občin, ki so bolj oddaljene od doma v Rakičanu, so primoran iskati nove izvajalce. Značilen je, kot poroča STA, odziv župana Šalovcev Iztoka Farteka: dolgotrajna oskrba bi morala biti po njegovem v domeni države ali pokrajin. Občine se seveda te odgovornost ne bodo mogle otresti; po zakonu so skrbnice oskrbe.

Medtem so v Kočevju o načinu izvajanja oskrbe na domu imeli celo referendum. Obveljal je občinski odlok, s katerim so oskrbo na domu okoli 130 ljudem, ki jo zdaj zagotavlja zasebni zavod (ta je bil tudi pobudnik referenduma), prenesli na javni zavod, ker zasebnim izvajalcem niso bili zadovoljni. Javni zavod bo storitve opravljal tudi za sosednje občine.

V občinah prihaja do tega, da jim izvajalci pomoči na domu zaradi kadrovske stiske odpovedujejo pogodbe in usmerjajo zaposlene v domsko varstvo. Tako občine ostanejo brez pomoči na domu, posledično pa bodo tudi brez izvajalcev DO na domu. Vsekakor pa s tem, ker eden drugemu jemljejo zaposlene, sistem ne bo deloval nič bolje.

Dodatni ukrepi za pridobivanje kadrov?

Na naše vprašanje, ali ministrstvo za solidarnost glede na to, kako se je »prijel« lani sprejeti »kadrovski zakon«, pripravlja nove tudi zakonske ukrepe za pridobitev ustreznega kadra za dolgotrajno oskrbo, so najprej pojasnili, da ta zakon že kaže pozitivne učinke. »Zadnji prispevek k reševanju kadrovskih izzivov je dodelitev štipendij 188.000 evrov. Ne zatiskamo pa si oči, ker je področje živo in se venomer spreminja, bo glede na spremembo strukture delovne sile in druge dejavnike v prihodnjih letih neizogibno razmišljati tudi o dodatnih vzvodih, s katerimi se bo privabljalo delavce in prilagajalo delovno okolje.«

V radijski oddaji Studio ob 17. je državni sekretar Luka Omladič napovedal tudi, da bodo vnovič sklicali ljudi, ki so lani zasnovali ta »kadrovski zakon«, da glede na razmere pripravijo nov nabor ukrepov.  

Nove naloge centrov za socialno delo

Ministrstvo za solidarno prihodnost je za začetek leta napovedalo sprejem novih sprememb zakona o OD. Med drugim bodo upokojencem omogočili, da tudi oni postanejo oskrbovalci družinskega člana. Glede drugih vsebinskih dopolnitev zakona pa na ministrstvo pravijo, da se nanašajo na oskrbovalce družinskega člana, podatkovne tokove in morebitne druge vsebine v dogovoru z zunanjimi deležniki.

Facebook

Poleg lanske novele novih poenostavitev postopka ugotavljanja upravičenosti do DO ne predvidevajo: »S 1. majem 2025 bodo vstopne točke v okviru ugotovitvenega postopka izdelale oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. S to spremembo se pričakuje hitrejše odločanje o upravičenosti.«

Z novelo zakona bodo enkrat na mesec strokovni delavci CSD namesto koordinatorjev za dolgotrajno oskrbo (ti bo zaposleni pri izvajalcih) obiskovali tiste, ki do leta 2027 še ne bodo imeli pripravljenega osebnega načrta DO. V skupnosti CSD pravijo, da novela zakona z novimi nalogami ni predvidela dodatnega kadra in stroškov. Potrebovali bi več avtomobilov za delo na terenu.

Bo ministrstvo za solidarno prihodnost še povečalo število zaposlenih v centrih za socialno delo? Kot so nam odgovorili, bodo v CSD zaposleni svetovalci za dolgotrajno oskrbo in upravno-administrativni delavci. Koordinatorji DO bodo zaposleni pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, odgovorni pa bodo za pripravo osebnega načrta, zagotavljanje njegovega izvajanja in spremljanje ustreznosti oskrbe uporabnikov.

Posebej so poudarili, da je ministrstvo za solidarno prihodnost v okviru Evropskega socialnega sklada+ (ESS+) pridobilo približno dva milijona evrov, ki jih želi nameniti za aktivnosti pri uvajanju dolgotrajne oskrbe. »V tem okviru je predvidenih nekaj dodatnih zaposlitev na vstopnih točkah po projektu KALMA – Krepitev vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, vendar je uresničevanje v praksi odvisno tudi od pripravljenosti sodelovanja 16 območnih centrov za socialno delo.«

Težave s pridobivanjem podatkov in vodenjem zbirk podatkov

V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so nezadovoljni s konec lanskega leta sprejeto novelo zakona, saj v njej kljub drugačnem zagotovilom ni zajetih njihovih predlogov. ZZZS želi zagotoviti zadostne pravne podlage za pridobivanje podatkov in vodenje zbirk podatkov, denimo glede osebnega načrta, obveščanja.

Ker se bo zakon še spreminjal, obstaja tveganje, da bo bistveno spreminjal sedanje procese in tokove in s tem posegel v rešitve, ki jih je že pripravila zavarovalnica. Skratka, ZZZS mora za izvajanje svojih nalog vzpostaviti podatkovne tokove z drugimi deležniki, na to pa morajo biti vsebinsko in tehnično pripravljeni vsi.

Primorske novice

Zavarovalnica tudi ni zadovoljna, ker še vedno ni, pa bi moral biti, sprejet pravilnik o izhodiščih za oblikovanje cen urnih postavk cene enot storitev dolgotrajne oskrbe. Ministrstvo bi ga moralo po zakonu sprejeti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve zakona oziroma v skladu z zavezami v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je potrdila Evropska komisija, do konca lanskega septembra.

Kot je pred dobrim tednom dejal državni sekretar Luka Omladič, je bil »ravno v teh dneh« medresorsko usklajen pravilnik o urni postavki in pravilnik o ceni nastanitev; čaka ga obravnava v ekonomsko-socialnem svetu, šele nato bodo izračuni o cenah storitev predstavljeni javnosti.

Ker se bo storitev dolgotrajne oskrbe financirala iz posebnega zavarovanja, so zelo pomembni pravilnost in pravočasnost obračuna ter izplačila denarnega prejemka in plačila opravljenih storitev. Zdravstveno zavarovanje je utečeno (le pravice so dostopne s čakalnimi dobami), je izvedba novega financiranja velik izziv. Izvajalci pravijo, da še vedno niso povsem jasno razmejene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanje in tiste do dolgotrajne oskrbe.

Bi se lahko našli ustreznejši viri od obremenitve plač?

Široka osnova za financiranje novega sistema socialne zaščite ni bila samoumevna. Ko je Janševa vlada leta konec leta 2021 uzakonila dolgotrajno oskrbo, ga ni predvidela, takratna opozicija je menila, da je bil zakon s tem invaliden.

Ko smo se prejšnji teden pogovarjali z ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem, nam je dejal, da prispevek ni najbolj ustrezen vir financiranja, najti bi se dalo manj škodljive vire. Delo je namreč treba davčno čim bolj razbremeniti, sicer ljudje manj delajo, več je utaj davkov, to pa je ravno nasprotno od tistega, kar želimo v razmerah staranja družbe. Bolje bi bilo zvišati DDV za kakšno odstotno točko, pa tudi pobran nepremičninski davek bi bil ekonomsko bolj ustrezen vir financiranje teh storitev. Predvsem pa bi bilo treba po Burgerjevih besedah pred  tem izvesti pokojninsko reformo in tako dvigniti pokojnine.

Večina upokojencev bi tako lahko domsko oskrbo v celoti financirala iz tekočih pokojnin in ne z javnim denarjem. Kot je še poudaril, je pomembno, da se vsakdo zaveda življenjskega cikla varčevanja in potrošnje. Kar je v življenju privarčeval, to lahko črpa v izteku življenja.

Upokojenci, ki so lastniki nepremičnin, bi tako lahko s povratnimi hipotekarnimi posojili, kot jih poznajo v tujini, financirali dolgotrajno oskrbo. Ta dva vira bi morali najprej aktivirati, tj. višje pokojnine in odgovornost pri varčevanju za starost. Za tisto, kar presega te stroške, pa se poišče davčne vire, ki so ustreznejši od obremenitve plač.

Primož Lavre

Bojimo se, da bo postopek od vloge do odločbe trajal več kot štiri mesece

Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije

S 1. januarjem so v centrih za socialno delo (CSD) v ožji obliki začele delovati vstopne točke. Se že vlagajo prošnje oziroma zahteve za dodelitev storitev dolgotrajne oskrbe (DO)?

Za uporabnike se s 1. januarjem, ko so zaživele t. i. vstopne točke, ni spremenilo nič. Na njih lahko vlagatelji vložijo vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana. V letu 2025 se bodo postopoma uveljavljale še druge pravice. Tako bo 1. julija začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba, 1. decembra pa pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka.

V CSD ste lani zavrnili več kot tretjino vlog za oskrbovalca družinskega člana. (Do zdaj  je bila to pravica do družinskega pomočnika.) Kakšni so najpogostejši razlogi za zavrnitev?

CSD odločajo v skladu z določbami zakona. Razlogov za zavrnitev vlog je lahko več, vlagatelj mora namreč izpolnjevati zakonske pogoje. Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba, za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, oseba, ki je pridobila status invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ali oseba, za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da ima težko motnjo v duševnem razvoju, ali težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Profimedia

Vlagatelj mora izpolnjevati tudi dodatne pogoje: da je zavarovan za dolgotrajno oskrbo 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic, ima urejeno stalno ali začasno bivanje v RS, se uvršča v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe in ne prejema primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo ali podobno. Do 30. aprila letos bodo mnenja podajale invalidske komisije Zpiza, s 1. majem pa to nalogo prevzamejo centri za socialno delo.

Prizadevamo si, da ministrstvo za solidarno prihodnost javnost o pravicah in pogojih informira tako, da realno predstavi možnosti. Tako se zmanjša tveganje napačnih pričakovanj in zato razočaranj ob zavrnjenih vlogah. Pomembno je, da ljudje dobijo natančne informacije – pomembno vlogo pri tem imate tudi mediji.

Zasledil sem podatek, da je več deset primerov, ko so bile pozitivne odločbe za oskrbovalca družinskega člana (ODČ) na podlagi novih vlog že izdane, začasni osebni načrti, ki so osnova za uresničevanje te pravice, pa še niso bili sklenjeni. Kdaj bi lahko bili?

Začasne osebne načrte CSD izdajo z v dogovoru z upravičencem in oskrbovalcem družinskega člana. Oskrbovalci družinskih članov imajo različne odpovedne roke delovnega razmerja pri delodajalcih, kar pomeni, da se vsak primer obravnava individualno. Pri tem upoštevamo potrebe upravičenca in možnosti ODČ.

Koliko vlog po vaših ocenah boste prejeli?

Pričakujemo, da jih bodo CSD v juniju 2025 prejeli kar veliko. Po podatkih analize pomoči na domu za leto 2023, izvedel jo je Inštitut RS za socialno varstvo, potrebuje pomoč na domu več kot 15.000 ljudi. S 1. julijem bomo začeli plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Glede na izkušnje pri uveljavljanju pravice do ODČ pričakujemo večje število vlog tudi za uveljavljanje dolgotrajne oskrbe na domu.

Koliko časa jih boste reševali?

CSD so ob novelaciji zakona prejeli dodatne naloge, ki naj bi jih sprva opravljali koordinatorji za dolgotrajno oskrbo. Nove naloge, a brez dodatnega kadra. Pri upravičencih do ODČ bodo centri opravljali mesečne obiske. Glede na kadrovske zmogljivosti in obseg nalog centri za socialno delo zaradi razlogov, na katere sami ne morejo vplivati, vlog ne bodo mogli rešiti v dveh mesecih.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je za letos 2025 odobrilo 128 vseh zaposlitev za centre za socialno delo. Pričakuje se, da bo sistem dolgotrajne oskrbe v celoti zaživel za 70.000 uporabnikov. Ključni za pravočasno reševanje vlog so ustrezni pogoji dela in delujoč informacijski sistem, kar mora zagotavljati ministrstvo. Bojimo se, da bo postopek od vložitve vloge do izdaje odločbe trajal predolgo, celo več kot štiri mesece.

Naj poudarim, da odločba že zagotavlja pomoči. Sledi namreč priprava osebnega načrta s strani koordinatorja za dolgotrajno oskrbo pri izvajalcu, nato se začne izvajanje pomoči na domu. Pred nami je še en pomemben izziv: ali bodo lokalne skupnosti do 1. julija 2025 lahko zagotovile storitve za upravičence na terenu? Bo pomoč dostopna za vse, ki jo potrebujejo?

Kaj ob teh izzivih najprej pričakujete od ministrstva za solidarno prihodnost?

Od ministrstva pričakujemo podporo in aktivnosti, ki bodo omogočile, da bodo ljudje, ki potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe, te tudi dobili. Glede na dejstvo, da noben od pilotnih projektov za implementacijo sistema DO ni predvidel vseh nalog in izvedb, kot jih nalaga veljavni zakon, predlagamo, da ministrstvo na podlagi ocene tveganj pripravi načrt aktivnosti, ki bodo izvedene z namenom zagotavljanja zdržnosti sistema. Centri za socialno delo si prizadevamo za aktivno in vključujoče sodelovanje z ministrstvom. Po naših izkušnjah je strokovna javnost prepogosto preslišana in le navidezno vključena.

Bo ministrstvo še povečalo število zaposlenih v centrih za socialno delo?

Na vprašanje lahko odgovori le ministrstvo samo. Dejstvo je, da kadra na trgu dela, ki ga centri potrebujejo, primanjkuje, kar vodi v nadpovprečno obremenitev zaposlenih. Vedno znova se dodajajo nove administrativne naloge, kar še povečuje pritisk na kader  ...

… ki bi moral biti na terenu, ne v pisarnah.

Natančno tako. Naj navedem primer. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob reorganizaciji centrov za socialno delo leta 2018 promoviralo slogan Na teren, bližje ljudem, ki je poudarjal potrebo po bolj dostopni in proaktivni socialni službi. Ta vizija je predvidevala, da bodo strokovni delavci CSD več časa namenili terenskemu delu in neposrednemu stiku z uporabniki, s čimer bi se učinkoviteje odzivali na njihove potrebe.

Ta obljuba žal še ni uresničila. Namesto tega se soočamo z naraščanjem administrativnih nalog, ki strokovni kader preusmerjajo od dela z ljudmi k pisarniškim obveznostim. Prizadevamo si, da bi se v skladu z obljubami iz leta 2018 omogočile razmere, ki bi strokovnim delavcem dejansko omogočili, da se osredotočijo na svoje osnovno poslanstvo – zagotavljanje pomoči in podpore uporabnikom tudi in predvsem na terenu.