Vse to na račun prihodkov iz koncesijske dejavnosti – rednih prilivov iz državne zdravstvene zavarovalnice ZZZS, na osnovi sklenjene pogodbe o opravljanju storitev.

Mednarodni center za kardiovaskularne bolezni MC Medicor, ki ima svoje prostore v bolnišnici Izola, je nedvomno kokoš, ki nese zlata jajca. Poslovni rezultati, ki jih lahko razberemo iz javno objavljenih bilanc (nazadnje objavljenih za leto 2023), so prav »vrhunski«, kot se je v zadnjem letnem poročilo pohvalil predsednik nadzornega sveta Boris Pleskovič.

Predlani so ob 18,839 milijona evrov prihodkov imeli več kot pol milijona evrov čistega dobička, natančno 553.154 evrov, ki je v celoti ostal na kupu, torej bil nerazporejen. MC Medicor zadnja leta povečuje prihodke (2020 jih je bilo za 14,8 milijona) in vsako leto ustvarja visoki dobiček: leta 2020 ga je bilo celo nekoliko več kot predlani, v letu 2021 so ga v bilancah prikazali za 418, v letu 2022 pa 424 tisoč evrov.

Primož Lavre

Z ustvarjenim, nerazporejenim dobičkom so v letu 2023 povečali osnovni kapital družbe, ki je že presegel pet milijonov evrov, zvišala pa se je tudi knjigovodska vrednost delnice na 283,29 evra.
 Prvi nadzornik Pleskovič je v poročilu zapisal, da nadzorni svet soglaša z odločitvijo uprave, da se delavcem izplača stimulacija za dobro opravljeno delo, in sicer 1,5 milijona evov bruto bruto (!).

Poleg razrešnice pa so nadzorniki ob doseženih rezultatih v letu 2023, ki so presegli načrtovani program, predsednici uprave Metki Zorc in celotnemu kolektivu izrekli »priznanje ter pohvalo za doseženi uspeh, ki s strokovnega vidika presega mednarodna povprečja«. Okrogel milijon evrov stimulacije so si izplačali tudi za leto 2022. Bonus so razdelili med vse zaposlen soodvisno z obračunanimi plačami. Število zaposlenih v MC Medicorju iz leta v leto raste: 2020 jih je bilo 74, 2023 že 93.

Preplačane storitve?

Skoraj vsi prihodki MC Medicorja, v letu 2023 jih je bilo 18,7 milijona evrov, izvirajo iz koncesijske dejavnosti. Ves ta denar priteka iz državne zdravstvene zavarovalnice ZZZS, s katero imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju storitev. Zadnjo pogodbo za obdobje 2024–2028 sta območna enota Koper ZZZS in MC Medicor sklenila 26. marca 2024. Metka Zorc ob tem rada pove, da so ponosni na dejstvo, da nihče od zavarovancev ni iz lastnih sredstev kril nobenih stroškov. 

Toda visoki dobički, tudi več kot pol milijona evrov na leto, ter prav tako visoka izplačila stimulacij zaposlenih, za leto 2023 kar 1,5 milijona evrov, odpirajo vprašanje, ali morda državna zdravstvena zavarovalnica preplačuje njihove storitve. Na ZZZS pravijo, da so vse cene zdravstvenih storitev določene v vladni uredbi, kar pomeni, da jih ZZZS ne določa posebej v pogodbi za MC Medicor ali s katerimkoli drugim izvajalcem: »Za MC Medicor veljajo enake cene iz vladne uredbe kot za vse druge bolnišnice.«

Sašo Švigelj

Dodajajo, da si ZZZS že več let prizadeva posodobiti sistem financiranja akutnih bolnišničnih obravnav na podlagi nacionalne stroškovne analize. Pri tem pa je ključna podpora ministrstva za zdravje in vlade, da novosti vključi tudi v vladno uredbo za leto 2025. Lani so na ZZZS v sodelovanju z enajstimi slovenskimi bolnišnicami pripravili novo nacionalno stroškovno analizo ter deležnikom v zdravstvu predlagali, da se v vladno uredbo za letošnje leto vključi tudi prenova sistema financiranja akutnih bolnišničnih obravnav.

»Drugače te novosti, ki bi vključevala tudi nove cene za vse bolnišnice, tudi MC Medicor, ni možno uveljaviti,« še pojasnjujejo na ZZZS in dodajajo, a jim tudi zasebni izvajalec MC Medicor danes ni obvezen oz. dolžan poročati o stroških opravljenih zdravstvenih storitev po pacientu, da bi lahko natančno preverili, na katerih stroškovnih mestih in zakaj ima morda tak koncesionar nižje stroške od javne bolnišnice. 

Zato je ZZZS v mnenju k novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru, med drugim predlagal tudi, da se določi zakonska obveznost izvajalcev v javni mreži, da spremljajo stroške zdravstvenih storitev in podatke o tem dajejo ZZZS v skladu z metodologijo za izvedbo stroškovnih analiz. Na ZZZS ugotavljajo, da v sedanjem predlogu zakona vlada takšne določbe ni vključila.

Bodo ostali brez koncesije?

Metka Zorc v zadnjem letnem poročilu, ki je bilo objavljeno 9. septembra lani, ni skoparila s samohvalo. Leto 2023 je bilo za MC Medicor posebno leto, saj so praznovali dvajseto obletnico delovanja: »V 20 letih smo na oddelku v Izoli uspešno zdravili 50 tisoč bolnikov, od tega je bilo pet tisoč bolnikov operiranih na odprtem srcu z odličnim rezultatom zdravljenja z eno odstotno smrtnostjo v 30 dneh po posegu, kar nas uvršča med vodilne centre za operativno zdravljenje aortne zaklopke po metodi prof. dr. Alaina Cribierja – TAVI, za kar smo prejeli številna priznanja in čestitke.«

Primož Lavre

Zorčeva se v letnih poročilih nikoli ne pozabili pohvaliti z njihovo vrhunsko ekipo operaterjev, z Markom Nočem, Alešem Pleskovičem in Hrvojem Reschnerjem. A kljub izjemnim naporom ekipe, ki je vsa leta delovala nesebično in neumorno, tako Zorčeva, so se nad njihovo ustanovo zaradi neresničnih dejstev zgrnili črni oblaki: »Reakcija družbe na klevete dveh državljank nam ni bila v podporo, vendar smo prepričani, da bomo na osnovi resnice prav gotovo izšli iz te zgodbe kot zmagovalci, saj verjamemo, da vedno zmagata resnica in pravica.«

Zorčeva je ob tem še potarnala, da njihovo delo pregledujejo številne inšpekcijske komisije, kar je po njenem dobro, saj bodo s tem postali v Sloveniji edina ustanova pod najstrožjim drobnogledom: »Ko bo končana vihra, bomo organizirali javno predstavitev in zahtevali tudi odškodnino za škodo, ki nam je nastala.«

Toda izredni nadzor, ki ga je v Medicorju po smrti 80-letne bolnice opravila zbornica zdravstvene in babiške nege, je razkril številne nepravilnosti: med drugimi več zaposlenih naj bi bilo brez ustreznih licenc. Njihovo poročilo je bilo konec januarja predano tako zdravniški zbornici kot ministrstvu za zdravje.  Hčerki pokojne zahtevata umik koncesije in dovoljenj Medicorju. Tudi ministrstvo za zdravje je zaradi tega primera uvedlo sistemski nadzor, ki pa še ni končan.

Sašo Švigelj

Škofija solastnik, škof pa nadzornik

Zasebni center za kardiovaskularne bolezni je delniška družba v lasti treh fizičnih in dveh pravnih oseb. Večinska lastnica MC Medicorja je predsednica uprave Marjeta (Metka) Zorc (48,2 odstotka neposredno, še dodatnih 18,2 odstotka pa po podjetju Medicor, d. o. o., katerega polovična družbenica je skupaj s sestro Rudolfino Zorc Pleskovič), vsak po 6,9-odstni lastniški delež imata Aleš in Rok Pleskovič, 6,7-odstotka delnic pa poseduje Nadškofija Ljubljana.

V petčlanskem nadzornem svetu, ki mu predseduje prej omenjeni Boris Pleskovič, je namestnik predsednika ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Poleg delniške družbe imata sestri Zorc tudi istoimensko družbo z omejeno odgovornostjo, ki ima svoje ambulante v poslovnem centru na Kotnikovi v Ljubljani in hotelu Neptun v Portorožu, kjer opravljajo preventivne preglede in diagnostiko.

Direktorica Medicorja, d. o. o., je Ruda Zorc Pleskovič, prokurist pa njen sin, pravnik Rok Pleskovič. V letu 2023 so njihovi prihodki že presegli 1,3 milijona evrov, ob tem pa so ustvarili 130 tisočakov čistega dobička. Tudi Medicor, d. o. o., je, kot kaže baza Erar, velik prejemnik sredstev ZZZS. V vseh letih delovanja so iz javnih virov prejeli 6,3 milijona evrov, v letu 2023 pa je bilo v 1,3 milijona evrih prihodkov kar za 943 evrov prilivov iz ZZZS.

Družba ima šest zaposlenih, v njihovih ambulantah pa deluje dvajset zdravnikov, med njimi tudi Dorjan Marušič, po profesiji specialist interne medicine, ki velja za glavnega svetovalca ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.

Jure Klobčar

Za koga v resnici dela Marušič?

V zdravstvenih vodah zelo vplivni Marušič tako (spet) sedi na dveh stolih, po eni strani zastopa javni, po drugi lahko tudi zasebni interes Metke Zorc. Vprašanje, na čigavi strani je tudi pri nameri Zorčeve, da MC Medicor v Izoli dogradi del bolnišnice, kjer bi bili njihovi novi prostori. Prostori, ki jih že vrsto let najemajo v izolski bolnišnici, bo slednja potrebovala. Z novogradnjo v bližini bolnišnice, tako Zorčeva, so se že strinjali tako krajani kot predstavniki izolske občine.

»Zdaj je pomembno, da od države najamemo del zemljišča. Računam, da bomo pri tem uspešni, kajti imamo že zagotovljenega investitorja, ki bo celotni projekt zgradil, kar je izjemno redko in dobrodošlo,« je konec lanskega leta medijem razlagala Metka Zorc. V zadnjem letnem poročilu MC Medicorja pa je zapisala, da so za novogradnjo že pridobili prostorsko dokumentacijo.

Ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel smo zato vprašali, ali podpira načrte Medicorja v Izoli, a jasnega odgovora nismo prejeli. Z ministrstva so nam odgovorili le, da jih je Splošna bolnišnica Izola zaprosila za stališče glede predloga za ustanovitev stavbne pravice na nekaj bližnjih parcelah, ta predlog pa so dali na pobudo MC Medicorja.

Primož Lavre

Pravijo, da postopek na ministrstvu še poteka, ko bo znana odločitev, pa bodo o tem seznanili izolsko bolnišnico. Bližnje parcele na brežini pod enim od parkirišč imajo prvovrsten pogled na morje, njihov lastnik pa je Republika Slovenija. Na zemljišču naj bi poleg novega MC Medicorjevega centra stala tudi visoka šola za medicinske sestre in tehnike, fakulteta za vede o zdravju.

Tako pravi Zorčeva v predzadnjem letnem poročilu za leto 2022: »S tem bi po vzorcu tujih univerz oblikovali poseben projekt, ki ga imenujemo campus, v katerem bi prenašali znanje in izkušnje na mlajše generacije študentov … Kljub nekaterim zapletom in nerazumevanju določenih deležnikov, ki so trenutno postavljeni za vodenje slovenskega zdravstva, upamo, da bodo naše ideje podprli, da čim prej uresničimo zastavljene cilje.«

Vpogled v zemljiško knjigo pa razkrije, da je lastnica skoraj pol hektarja velike parcele, ki meji na omenjeno državno zemljišče, skupaj z možem nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je lastninsko pravico pridobila že leta 2003, ko je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance.