Povedal bom preprost primer. Če bi bile cene za plačevanje magnetnih resonanc in CT-jev za polovico nižje, bi imeli tri četrtine manj zasebnih centrov in ti ne bili zanimivi za finančne sklade s Hrvaške. 

Proračun ZZZS gre proti sedmim milijardam evrov. Po osamosvojitvi smo najprej privatizirali podjetja, ki smo jih prodali ali tajkunom ali tujcem. Banke smo sanirali zato, da se nam zdaj od tam režijo, kakšni nesposobneži in bedaki smo, ne da bi pomislili, da bi mogoče državljanom vrnili ta denar. ZZZS je še edina pogača, ki jo je treba razrezati.

Po volitvah, čez štiri leta, se lahko zgodi, da ne bo več potrebe, da se borimo za karkoli v javnem zdravstvu, ker ne bo več česa jemati. Ne predstavljam si, da bi imeli v dvomilijonski državi pet zasebnih zavarovalnic, saj je trg za to premajhen. Zato je treba ugrabiti ZZZS.

Zdaj razumem za nazaj, zakaj je bil ZZZS prva stvar, ki se ga je po prihodu na ministrstvo lotil Danijel Bešič Loredan. Potem sem na strateškem svetu spoznal, da na funkciji ni zaradi Svobode, ampak zaradi denarja. Zdravniške organizacije so mu ploskale. Ko se dvigne cene tistih storitev, ki jih množično opravljajo nekateri zasebniki, je to njihova največja zmaga. 

Necenzurirano