Kdo bo šerif najlepšega mesta? Trije levi mušketirji: Anton Rop, Klemen Boštjančič in Luka Mesec so izzvali Zorana Jankovića.

Za Slovenijo ni nič nenavadnega, če otroci znanih politikov nekoč sedijo v parlamentu, pristanejo v strankarskem kabinetu ali dobijo službo v kateri od evropskih poslanskih pisarn v Bruslju.

Na lokalnih volitvah sodelujejo tudi stranke, ki ne nastopajo na državnozborskih volitvah. Skladno z veljavno zakonodajo so upravičene do sofinanciranja iz občin, kjer so nastopile. Objavljamo, koliko javnih sredstev prejemajo.

SDS se na jesenskih lokalnih volitvah obeta velika zmaga, a verjetno ne v mestnih občinah, Svoboda pa bo morala ohraniti vodilni položaj v bloku.

Po smrti priljubljenega 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja je varnostni vidik »romskega vprašanja« postal prvovrstno politično vprašanje in vprašanje obstoja koalicije.

Minister za delo Luka Mesec je po tragediji v Novem mestu potožil, da slabo spi. Se čudi odgovornega za katastrofo na področju romske problematike?

Prejeli smo zanimiv zapis o novoustanovljeni stranki Skupnost, ki ga objavljamo v celoti. Avtorica je znana idrijska odvetnica Vesna Fašink, vodja Liste Odgovorni za Občino Idrija, ki ima precej pripomb na delovanje županov – pravi jim kar politični trgovci.

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

V novem Reporterju pišemo o scenarijih za Prebiličev nastop na volitvah in zakaj Zoran Janković nad tem ne bi bil navdušen.

»Strici iz ozadja« levice tokrat ne bodo stavili na nove obraze, ampak pripravljajo načrt za nastop evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča na državnozborskih volitvah. Možnost sta predvsem dve: po prvi bi nastopil s svojo stranko, po drugi pa kot skupni mandatarski kandidat več strank, pri čemer pa se lahko zaplete. Podprli naj bi ga tudi nekateri župani in izobčenci Roberta Goloba. Bo Prebilič rešil levo sredino pred morebitno četrto Janševo vlado?

Delovna skupina za obravnavo romske problematike, ki koordinira delo posameznih resorjev na tem področju, je včeraj na nujnem sestanku razpravljala o aktualnih razmerah. Sklenila je ustanoviti posebno podskupino, ki se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnosti na območjih, kjer živijo Romi, je povedala državna sekretarka Helga Dobrin.

Do konca lanskega leta naj bi vlada pripravila ustrezne zakonodajne spremembe za reševanje romske problematike. Smo v juliju 2024, po zadnjih neuradnih informacijah naj bi bile predstavljene jeseni – skoraj leto dni po tem, ko so poslanci zavrnili zakonodajne predloge županov 11 občin, v katerih je ta problematika še posebej pereča.

V jugovzhodni Sloveniji, na Dolenjskem, Kočevskem in v Posavju, tiktaka socialna bomba, če se romske problematike končno ne bo ustrezno naslovilo.

Profesorica lokalne samouprave Simona Kukovič pravi, da se funkcije županov po državah EU razlikujejo, ponekod niso neposredno voljeni, večinoma pa niso časovno omejeni.

Največje presenečenje drugega kroga je bil neodvisni kandidat Levice Matija Kovač, saj je z velikim naskokom premagal celjskega župana Bojana Šrota, ki je knežje mesto vodil kar 24 let. Tako je desnica izgubila še enega svojega župana v mestnih občinah.

Poraženi celjski župan Bojan Šrot je v drugem krogu prepričal celo manj volivcev kot v prvem. Takrat je slavil z 46,86 odstotka oziroma 7582 glasovi, v drugem krogu pa je dobil 42,31 odstotka oziroma 7226 glasov.