Do volitev je vendar še nekaj mesecev, in kot smo se že navadili, se lahko politična agenda v hipu obrne na glavo. Napoved premiera Roberta Goloba, da je s svojim aparatom in aparatom pravosodja krenil v kampanjo zoper kriminal – ne le znotraj romskih naselij –, kaže, da bi bilo lahko tokrat drugače.

Odziv politike kaže, kdo do volitev marca prihodnje leto ostajata prva petelina v mestu in na vasi – Robert Golob in Janez Janša.

Obrat

Da gre za pri predstavljenih ukrepih vlade na seji občinskega sveta novomeške mestne občine za obrat v odnosu do kriminalitete – v smislu poudarka močnejše »palice« in odtegovanja »korenčka« –, povezane z romsko problematiko, ne skriva niti aktualna oblast. Premier Golob se je znašel na točki preloma, ko je priznal, da ni več druge izbire kot spopad s kriminalom: »Če ne izkoreninimo kriminala iz romskih naselij, nikoli ne bomo govorili o integraciji te etnične skupine.«

STA

Ta vlada in tudi prejšnje pred njo so ne glede na politično barvo omalovaževale težo in kontekst incidentov, ki so se dovolj pogosto nizali predvsem v zadnjih dveh letih na jugovzhodu države. Omalovaževale so in omalovažujejo tudi ustanove pravne države, posegajo vanje, obglavljajo, jim jemljejo denar, diskreditirajo. Pa vendar drži: porast vseh vrst nasilnih ravnanj (medvrstniško nasilje, femicidi …), kar kaže, da se nasilje splača, je nekaj, kar nas bi moralo skrbeti.

Pogorelc: država ni sposobna nasilnežev spraviti v družbene okvire

Predsednik vlade je pokazal nekaj več posluha za zahteve županov Dolenjske in Posavja, saj je, denimo, v svojem kabinetu sredi junija sprejel pretepenega ribniškega župana Sama Pogorelca. »Nenehni konflikti in ponavljajoča se kriminaliteta ne dajejo upanja v integracijo in manj socialne distance med Romi in Neromi. Gospodom in gospem v Ljubljani je to nemogoče dopovedati,« nam je kmalu po srečanju z vladnim predsednikom dejal župan Ribnice. Najmanj takrat so bile stvari znane.

Robert Balen

Premier Golob in župan Pogorelc sta po besedah slednjega za Reporter govorila predvsem o varnosti, saj so povezane še z marsičim drugim, ne gre le za droge in orožje. Sistemska ureditev kazenskega pregona kaznivih dejanj v državi je po njegovih besedah takšna – meril je na tožilstvo in sodstvo, visok prag dokazljivosti in ne nazadnje na previsoko toleranco do t. i. bagatelnih kraj in prekrškov –, da nasilnežev ni sposobna spraviti v družbene okvire.

»Predsedniku vlade sem predstavil tudi področje socialnih transferjev, ga opozoril na vse njegove skrajno kontroverzne učinke. Romska skupnost kot manjšina ima še posebne oziroma dodatne pravice – zame je to nekaj nezaslišanega. Tudi njeni pripadniki imajo enake pravice kot vsi drugi državljani in državljanke, imajo pa tudi enake dolžnosti, sicer so drugorazredni tisti, ki spoštujejo zakonodajo, hodijo na delo, plačujejo davke in ne nazadnje nikomur ne storijo nič tako grozovitega, kot so nam trem tisto nedeljo.«

Jure Klobčar

Odziv je enak prejšnjim: odstop!

Torkov shod na novomeškem Glavnem trgu ni potekal in se ni končal z zahtevo po odstopu vlade. Danes, v ponedeljek, ko je sklicana izredna seja državnega zbora (predsednica republike Nataša Pirc Musar je prehitela opozicijo), sledi odgovor Janeza Janše s protestom pred vladnim poslopjem na Gregorčičevi. On in njegovi ljudje ter medijska infrastruktura za zdaj ponavljajo zahtevo po odstopu vlade in očitke, kako pozno je spregledal. Zaradi primerov, v katerih se je sam večkrat znašel na sodišču, Janša krivdo pripisuje še tožilstvu in sodstvu.

Na ponovljeno vprašanje voditelja oddaje 24UR ZVEČER predsedniku sveta SDS Zvonetu Černaču, ali bodo podprli napovedane radikalne ukrepe vlade, je spet odvrnil, da se morajo o tem zmeniti na koaliciji. V SDS računajo na nesoglasje v vladi, ki ga je nakazoval prvi odziv sokoordinatorja Levice ministra za delo Luka Mesca. Dejal je, da s palico ne bomo prišli prav daleč. Na delu je podobna drža najmočnejše opozicijske stranke kot nedavno v primeru dviga obrambnih izdatkov.

Takrat je bila SDS zaradi politične računice (ob neenotni koaliciji) pripravljena glasovati za referendum, uperjen zoper sprejete obveze do Nata. Mesec je dan pozneje v Novem mestu v nasprotju s pričakovanjem, da je na pragu konflikt z Levico, na koncu požel celo nekaj mlačnega aplavza zbrane množice. »Nasilje in kriminal nimata in nikoli ne bosta dobila domovinske pravice,« je dejal in dodal, da je naša skupna naloga vzpostaviti red in varnost.

Jure Klobčar

Golob podoben Janši

Predsednik vlade je v Novem mestu napovedal korenite spremembe na področju kaznovalne politike; dal bo več pristojnosti represivnim organom – nediskriminatorno in brez ozira na romsko problematiko. Kot bi se v Sloveniji zgodil 11. september 2000. Že drugi dan po smrti priljubljenega Aleša Šutarja so odzivi pokazali, da napoved spopada s kriminaliteto in izrabljanjem socialnih prejemkov na levem in deloma tudi liberalnem polu mnenjskih voditeljev in intelektualcev ne more užiti brezrezervne podpore.

Nekateri zaprepadeni ugotavljajo, da takšnih ukrepov ne bi napovedoval niti prvak SDS, drugi razumejo, da desnici vsaj načeloma bolj ležijo teme reda in zakonitosti in znajo zajahati varnostna vprašanja. Tudi zato se je odziv vladajoče stranke osredotočil na varnostni vidik.

Eno so seveda okvirne napovedi, nekaj drugega uzakonjeni ukrepi, ki jih bodo obrusili v teh tednih do napovedanega sprejema t. i. Šutejevega omnibus zakona konec novembra. Zakon, ki bo zajel širši kompleks zakonodaje, se bo v marsikaterem delu zagotovo znašel tudi na mizi ustavnih sodnikov. Razprave o dopustnosti v luči človekovih pravic in smiselnosti zaostrene socialne in kazenske zakonodaje bo torej vendarle dogajanje, ki bo trajalo dlje in zaznamovalo predvolilni čas. Naj omenimo zgolj več pooblastil, ki bi policistom pod določenimi pogoji omogočala vstop v tuje stanovanje in druge prostore, ter izvršbe na socialne pomoči, ukinjen otroški dodatek za mladoletne matere.

Jure Klobčar

Svoboda s prstom proti organom pregona

Medtem ko opozicija kaže s prstom na vlado in njenega predsednika, ga je vladajoča Svoboda uprla proti organom pregona: »Za nastalo dogajanje so odgovorne neodvisne institucije: policija, tožilstvo in sodstvo. Država in družba morata zdaj pokazati odločnost in terjati spremembe teh treh organov,« je dejal njen poslanec Lenart Žavbi. Radikalno, če temu tako rečemo, je njegovo prepričanje, da izvajalci represivnih, socialnih in drugih politik, povezanih z romskim prebivalstvom, ne morejo biti iz Dolenjske. »Kot država moramo razmisliti in zagotoviti, kako bodo odločbe, kazni ali pregone delali zaposleni iz drugih delov države,« je dan pred zborovanjem v Novem mestu govoril Žavbi.

Zožen fokus predsednika vlade na varnostni vidik – kar so najprej zahtevali tudi novomeška lokalna oblast in drugi tamkajšnji župani – je omogočil tudi politično preživetje sokoordinatorja Levice Luka Mesca, ki na vladi tudi koordinira »romsko vprašanje«. Ni naključje, da je Mesec zdaj že tretji interpelirani minister Levice.

Predlogi Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina

Soglasja v koaliciji o razmerju doziranja uporabe korenčka in palice pri t. i. romski problematiki ne bo lahko doseči. Začnimo s centri za socialno delo (CSD). V teh dneh se je k besedi priglasil tudi Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina; pokriva petnajst občin in se ubada s praktičnim socialnim delom na terenu. Center je dan pred sejo novomeškega mestnega sveta pripravil predlog ukrepov in jih v pismu predstavil predsedniku vlade.

V primeru hudega nasilništva ali večjih tatvin naj se izključi načelo najmilejšega ukrepa, saj morajo biti ukrepi sorazmerni s težo kaznivega dejanja, predlagajo v CSD Dolenjska in Bela krajina. Uveljavi naj se možnost takojšnjega strožjega ukrepa za mladoletne, ki storijo več kaznivih dejanj. Ti so po njihovih izkušnjah pogosto deležni zgolj ene sankcije. Pravica do socialne pomoči za tiste, ki povzročijo več kaznivih dejanj, bi se morala ukiniti. V centru podpirajo uvedbo možnosti izvršbe za izterjatev kazni.

Jure Klobčar

Kazni bi odslej terjali tudi od prejemnikov socialne pomoči: trenutna kaznovalna politika nima učinka, to pa negativno vpliva na spoštovanje predpisov. »Sami kot center za socialno delo ne moremo narediti vsega. Direktorica CSD Dolenjska in Bela krajina Irena Kralj ob tem pravi, da so tu še druge ustanove, od katerih bi želeli, da mogoče ukrepajo na drugačen način. Prvi pregled kaže, da je vladni predsednik povzel tudi te predloge med načrtovane ukrepe.

Na nesprejemljivost pojavljanja v dvojni vlogi je opozorila direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc. Dodeljevanje socialnih pomoči bi bilo treba oddaljiti od CSD-jev, saj ti nudijo tudi storitve, zaposleni v njih pa se s tem znajdejo v dvojni vlogi. Kot je dejala, lahko socialne delavce to spravi ne le v neprijeten, ampak celo v nemogoč položaj.

Neenotna koalicija

CSD-ji so v teh dneh, ko se je dobro začelo šolsko leto, še pred enim izzivom. Ob podpori večine poslancev (dela Svobode, SD, NSI in SDS) je bila spomladi spremenjena zakonodaja, ki način izplačila otroških dodatkov in socialnih pomoči povezuje s tem, da otrok hodi v šolo. (Nihče od romskih učencev in učenk denimo v Ribnici letos ni končal devetega razreda. Šolanje končajo nekje v šestem razredu.)

Jure Klobčar

Maja sta bili sprejeti noveli zakonov o socialnovarstvenih prejemkih in o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ukrep je omejen na tri mesece, pomenil pa bi, na primer, da se otroški dodatek namesto v denarju dodeli staršem v materialni obliki (plača se položnica, kupi hrana, obleke ...), če inšpektorat za šolstvo z odločbo v prekrškovnem postopku ugotovi, da otrok neupravičeno ne obiskuje osnovne šole.

Pristojno ministrstvo za delo in socialo pod vodstvom Luka Mesca je zakonu tudi takrat, ko mu je bil naklonjen del poslancev Svobode, nasprotovalo. Proti je bil tudi šolski inšpektorat. In prav inšpektoratu za šolstvo dolenjski župani podeljujejo veliko enico, saj inšpektorji ne opravljajo nalog, za katere so plačani. Če bi jih in bi sankcionirali neobiskovanje šole, bi lahko že precej prej beležili pozitivne učinke, so prepričani.

Palica, korenček in trdovratni anticiganizem

V čem naj bi bila težava takšne palice na eni in korenčka na drugi strani glede socialnih prejemkov otrokom, ki jih starši ne pošiljajo v šole? Na ministrstvu so vztrajali, da se izplačevanje transferjev v naravi nikakor ne more avtomatično urediti z odločbo CSD, ampak zgolj s strokovno in individualno obravnavo družine. S tem se CSD-jem odvzemajo strokovna avtonomija in pristojnosti.

Primož Lavre

Vzroki za nevključenost romskih otrok v šole so kompleksni, zgodovinski in družbeno-ekonomski, je menil državni sekretar iz Levice Dan Juvan. Gre le za nabiranje poceni političnih točk, za zdajšnje stanje pa je odgovorna »politika v daljšem obdobju, ko se ni ukvarjala z dolgoletno marginalizacijo, getoizacijo, izključevanjem romske skupnosti iz družbenega življenja in trdovratnim anticiganizmom,« je ob sprejemu obeh zakonov govoril državni sekretar.

Besede Dana Juvana navajamo, ker je bil njegov minister Mesec vselej proti tem spremembam. Medtem ko so poslanci Svobode (tudi Terezija Novak, denimo) glasovali za, so poslanci Levice celo zapustili dvorano državnega zbora, noveli dveh zakonov pa sta bili vendarle sprejeti. V koaliciji se je razkril razdor, ki pa ga je vsaj minister Mesec zdaj prikril in kar »posvojil« omenjena zakona.

Gledanje vstran

Po odločnih besedah in napovedih prvi dan v nedeljo je dan pozneje sledil odboj z levice. Počaka se na prve odzive in izjave, nato pa se jih secira. To je sicer že velikokrat preizkušena taktika z obeh politično-nazorskih polov. Ne ukvarjali naj bi se več s prvotnim problemom oziroma dogajanjem, ampak z odzivom nanj, predvsem z odzivom županov, ki so – kot je dejal nekdanji politik LDS in Zares Bogdan Biščak – drugačni od tistih, kjer živijo Romi v Pušči.

Jure Klobčar

Tako kot že zadnji dve leti so problem torej župani (na Dolenjskem jih je več iz SDS in NSI), kar omogoča, da se še naprej tišči glavo v pesek in beži pred vse pogostejšimi incidenti, ki sprožajo nezaupanje in strah prebivalcev, postajajo realnost vsakdanjega življenja in afirmirajo nasilništvo kot način preživetja. Nekdanji minister in predsednik državnega zbora Pavel Gantar si takšno držo razlaga kot »solidarnostni sentiment«, ki gleda vstran v imenu realnega deprivilegiranega in segregiranega položaja romskih skupnosti. Levičarski politični narativ tudi v tragediji v Novem mestu ne vidi nič drugega kot sistemsko nasilje večine nad manjšino.

Diskurzivna analiza: konstrukt strahu

»V političnem učbeniku je ni učinkovitejše taktike za preusmerjanje odgovornosti in odvračanje pozornosti, kot je ustvarjanje občutka strahu pred nasiljem ‘drugih’, ogrožanjem ‘javnega reda’ in ‘državne ali lokalne varnosti’, kar potem služi tudi za utemeljitev zaostrovanja kaznovalne politike in krčenja socialnih pravic za vse,« je pred meseci dala vedeti raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu dr. Jana Javornik, še v času tretje Janševe vlade nekaj časa generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo.

STA

Napad na romsko skupnost, ki se je v Sloveniji odvijal v zadnjih mesecih leta 2024, po njenih besedah ni presenečenje, to je posledica neprimernega in nekritičnega poročanja medijev o Romih in antiromističnih izjav županov ter drugih vidnih politikov, ki so po njenem mnenju situacijo izrabili za politični kapital. Razkrivanje rasizma in diskriminatornih praks se sliši preagresivno, toda kako in koliko si je s tem mogoče pomagati? Ustvarjanje občutka strahu pred nasiljem »drugih« se je žal utelesilo na najhujši možni način.

Študenti pod mentorstvom oddelka za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete so v Sobotni prilogi Dela letos poleti napravili analizo »vladnega zdrsa na spolzkem terenu ‘romske problematike’«. Takole so uvedli in že strnili ugotovitve:»Naše statistične in diskurzivne analize kažejo, da je bilo v jedru te kampanje majhno število varnostnih incidentov in da so mediji, lokalna politika in državnozborska opozicija ob nerodnem odzivanju vlade napihnili njihov pomen in jih politizirali, da bi zanetili politično krizo in nabirali politične točke.«

Opraviti smo imeli torej s konstruktom, skorajda teorijo zarote, naj bi uspelo dokazati mladim raziskovalcem.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.