Še naprej poteka zbiranje podpisov za zakonodajne spremembe, ki so jih podali župani 11 občin v jugovzhodni Sloveniji in Posavju, kjer se soočajo z vse bolj perečo romsko problematiko. Zaradi večje stopnje rodnosti kot pri večinskem prebivalstvu se število Romov povečuje, hkrati pa se ne odpravljajo problemi, povezani s to populacijo. Recimo v občini Novo mesto samo nekaj odstotkov romskih otrok zaključi osnovno šolo. Prav tako je le peščica Romov zaposlenih, visoka je stopnja kriminala, prebivalstvo okoli romskih naselij je izpostavljeno šikaniranju (streljanje, glasna glasba, nasilje …).
Do prejšnjega tedna so zbrali okoli polovico od potrebnih pet tisoč podpisov za vložitev predlogov sprememb štirih zakonov s področij sociale, trga dela, vozniških dovoljenj in izobraževanja v državni zbor v zakonodajni postopek. Gre za predloge, s katerimi želijo reševati problematiko otrok iz težavnih okolij, pri čemer se seveda spremembe zakonodaje nanašajo na vse prebivalce Slovenije, ne zgolj na Rome.
Pri zakonu o socialnovarstvenih prejemkih bi spremembe zaradi neobiskovanja osnovne šole pomenile nedenarno izplačilo socialne pomoči (denarno socialno pomoč prejema večina Romov na teh območjih). Enako bi veljalo v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oz. države ali občine. V zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spremembe prav tako nanašajo na izplačilo otroškega dodatka »v naravi« v primeru neobiskovanja osnovne šole in njegovo znižanje za tretjino po končani osnovni šoli zaradi nevključitve otroka v nadaljnje šolanje.
Kot so poročali pri RTV Slovenija, bi zakon o urejanju trga dela dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti, s podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela z dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelnega na delo. V zakonu o voznikih pa predlagajo uvedbo pogoja za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in končanim sedmim razredom osnovnošolskega programa.
Zbiranje podpisov je podprlo 11 županov iz mestnih občin Krško in Novo mesto ter občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Ribnica, Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje. Predlogov ne vlagajo, da bi reševali težave zgolj ene narodnostne skupine, temveč probleme celotnih težavnih socialnih okolij, je poudaril novomeški župan Macedoni.
Za angažma so se župani odločili, ker se, kot pravijo, država in politika na problematiko ne odzivata. Natančneje rečeno, ne odziva se Golobova vlada. Seveda pa bo imel premier, če bo res podprl spremembe, veliko nasprotovanje znotraj koalicije, saj sta Levica in SD v preteklosti takšne predloge sprememb zakonodaje vztrajno zavračali. Zbiranje podpisov traja od 6. maja do 14. julija.
