Poslanci NSI eno govorijo in drugo delajo. Denimo 25. januarja letos so sporočili, da ne bodo podprli sprememb kazenskega zakonika, ker »prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja«. Toda na glasovanju 31. januarja so z SDS in SNS nasprotovali umiku sporne novele z dnevnega reda.

Osumljenec pošiljanja grozilnih pisem vladajočim politikom Teodor Goznikar ni delil zgolj tvitov prejšnje koalicije, ki je podpirala vlado Marjana Šarca, ampak tudi objave sedanjega premierja Janeza Janše.

Teodor Goznikar, ki naj bi bil po neuradnih informacijah glavni osumljenec policije za pošiljanje grozilnih pisem z naboji premierju Janezu Janši, prvaku SNS Zmagu Jelinčiču in drugim politiko, je za Večer zanikal tako početje.

Pošiljke z naboji, ki so jih oktobra prejeli premier Janez Janša, ministra Matej Tonin in Aleš Hojs, predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič in še nekateri vidni funkcionarji, naj bi pošiljal Celjan Teodor Goznikar, sicer član SNS in Jelinčičev zaupnik, poročata portala 24ur in Siol.

Poslanci državnega zbora so včeraj umaknili sporen predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki bi skrajšal zastaralne roke za kazniva dejanja.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je včeraj obiskal sedež evropskega javnega tožilstva (EPPO), kjer je z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi razpravljal tudi o načrtovanih spremembah kazenskega zakonika. V EPPO so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki da bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva.

Ob koncu leta so o aktualnih vprašanjih v pogovoru za Televizijo Slovenija spregovorili predstavniki šestih parlamentarnih strank. Med drugim so večinoma proti uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19, pri tem pa kot razloge navajajo predvsem veliko nezaupanje do pristojnih in dezinformacije, ki sprožajo strah pri nekaterih ljudeh.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaključil preiskavo nakazila 25.000 evrov poslancu SNS Zmagu Jelinčiču prek britanskega podjetja Metastar Invest, ki je bilo vpleteno v domnevno pranje denarja, s katerim naj bi azerbajdžanska oblast podkupovala evropske politike, poroča Dnevnik. Preiskovalci niso našli dokazov, ki bi potrdili sum podkupovanja.

Portal Nova24 je objavil fotografijo poslanca SAB Andreja Rajha s steklenico alkohola pod mizo v dvorani državnega zbora. Češ: ministra Aleša Hojsa napadajo, ker med sejo je arašide, a poglejte, kaj si privošči poslanec KUL.

»Včeraj sem v Žusterni jedel čebulne obročke. Posledicaje zastrupitev s hrano. Mislim, da je kriva majonezna omaka. Nikoli več!!!!!« je na Facebooku zapisal prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.

Policija je začela zbiranje obvestil o pošiljkah z grožnjami s smrtjo, ki sta jih prejela premier Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin, in odkrivanje možnih storilcev, so pojasnili na policiji. Pošiljke z grožnjami in priloženim nabojem sta sicer dobili še dve poslanski skupini in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Da je prejel grozilno pismo, je danes tvitnil tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je tvit hitro zbrisal. Zakaj je to storil, ni pojasnil. Portal N1 pa je zvečer poročal, da Janša, Tonin in Hojs grozilnega pisma niso dobili na domači naslov. Grozilna pisma z najboji so namreč prestregli že v glavnem logističnem centru Pošte v Ljubljani.

Predsednik DZ Igor Zorčič poudarja, da najostreje obsoja vse grožnje, ki so izrečene bodisi politikom bodisi kateremukoli drugemu človeku. Potem ko sta premier Janez Janša ter obrambni minister Matej Tonin prejela pošto z grozilno vsebino, so po Zorčičevih besedah sumljive pošiljke zaznale tudi službe v DZ.

Ob vloženi interpelaciji notranjega ministra Aleša Hojsa v NSi očitkov iz interpelacije ne komentirajo, saj ocenjujejo, da se morajo najprej podrobno seznaniti s samo vsebino. V SMC medtem ocenjujejo, da gre za političen manever in preusmerjanje pozornosti. V obeh strankah zavračajo očitek o prekomerni uporabi represivnih sredstev na protestih.

Zadnje tedne je glavna zvezda protestov Zoran Stevanović, mestni svetnik v Kranju, ki je januarja letos ustanovil stranko Resni.ca, okoli katere se zbirajo proticepilci in skeptiki o kovidu. A še nedolgo tega je na okroglih mizah debatiral z Brankom Grimsom in Andrejem Šiškom, bil je kandidat SNS na volitvah leta 2018, še pred nekaj meseci pa je nastopal s skrajnima desničarjema Urbanom Purgarjem in Alenom Komanom.

Anticepilski populist Zoran Stevanović, ki ob sredah hujska ljudi na protestih, je bil nekoč član SNS Zmaga Jelinčiča. Kaj ta pravi o nekdanjem kolegu?

Četrtkova odločitev parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo glede letnega poročila informacijskega pooblaščenca za leto 2020, da je potrebno dokument dopolniti, je po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik najmanj nenavadna. Prepričana je, da zanjo v veljavnih predpisih ni videti jasne podlage.

"Jutri je ponedeljek. A te je kaj strah? Kako kaj spanje," je poslanec in predsednik SNS Zmago Jelinčič minulo nedeljo na twitterju nagovoril Manico Janežič Ambrožič, odgovorno urednico Informativnega programa Televizije Slovenija. Ta je tvit, s katerim jo je izzval dan preden naj bi programski svet odločal o razrešitvi direktorice TV Slovenije Natalije Gorščak, razumela kot porogljiv namig, da bi jo moralo biti, zato je Jelinčiča prijavila policiji.

Prvak SNS Zmago Jelinčič, tudi predsednik parlamentarne skupine prijateljstva z Islamsko republiko Iran, premierju Janezu Janši svetuje, naj se novemu iranskemu predsedniku Ebrahimu Raisiju opraviči zaradi poziva k neodvisni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988.

Potem ko je policija med 5. in 7. julijem obravnavala več prijav zaradi ponižujočih ravnanj in groženj na škodo nekaterih poslancev in je generalni direktor policije Anton Olaj odredil strokovni nadzor nad delom PU Ljubljana in Centra za varovanje in zaščito, so pri delu policistov ugotovili določene nepravilnosti, so sporočili s policije.

Poslanec Zmago Jelinčič ocenjuje, da se stanje varnosti v Sloveniji slabša. V poslanskem vprašanju vladi je izpostavil tatvine in rope, v izjavi za STA tudi napade na poslance. Vsakdo ima pravico do samoobrambe in država naj krije odškodnine v takih primerih, pravi. Vlada odgovarja, da ima vsakdo pravico se braniti, a obramba mora biti sorazmerna.