Na Televiziji Slovenija so ob iztekajoči se kampanji pred državnozborskimi volitvami danes stališča strank, ki se potegujejo za poslanske mandate v naslednjem sklicu DZ, predstavili Janez Janša (SDS), Robert Golob (Gibanje Svoboda), Matej Tonin (NSi), Zdravko Počivalšek (Povežimo Slovenijo), Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (SAB), Zmago Jelinčič (SNS), Ljubo Jasnič (DeSUS), Dejan Podgoršek (Naša dežela) in Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država).
Predstavniki strank so uvodoma predstavili ključne točke svojih programov, za katere obljubljajo, da jih bodo izpolnili v naslednjem mandatu. Med drugim so izpostavili naslavljanje izzivov na področju zdravstva, zagotavljanje dostopa do osebnega zdravnika, odzivanje na posledice vojne v Ukrajini in krepitev gospodarstva.
Janša je ob tem še navedel zavzemanje za varnost, stabilnost in razvoj celotne Slovenije ter samozavesten položaj Slovenije v EU in svetu. Tonin je izpostavil izzive energetske samooskrbe, Počivalšek pa se je zavzel za nadaljevanje davčne reforme, uvedbo socialne kapice in višja vlaganja v slovensko kmetijstvo.
Prvaki strank KUL in Gibanje Svoboda so se med drugim zavzeli za sprejem predloga zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike, ki ga je pripravila civilna družba. Napovedujejo tudi spremembo zakona o RTV.
Jelinčič meni, da je treba prečistiti izobraževalni sistem in sodstvo, obljublja pa, da bodo v stranki na prvo mesto postavljali Slovence. Jasnič je poudaril še interese upokojencev in dostojne pokojnine, v Naši deželi se bodo po Podgorškovih besedah zavzemali za kmete, upokojence in podeželje, Gale pa se je zavzel predvsem za "brutalen obračun s politično korupcijo".
Predstavniki strank so predstavili tudi svoje dosedanje delo v tem mandatu, tudi v obeh vladah, Šarčevi in Janševi. Predstavniki slednje so izpostavljali predvsem visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost, investicije, decentralizacijo ter po njihovi oceni uspešno spopadanje z epidemijo covida-19 in pomoč v obliki bonov.
Kot neuspešno pa so spopadanje z epidemijo ocenili predstavniki današnje opozicije. Med uspehi so v času sodelovanja v oziroma s Šarčevo vlado predstavniki tedanje koalicije in Levice med drugim našteli presežek v državni blagajni, znižanje javnega dolga, sprejetje zakona o minimalni plači, zaprtje trgovin ob nedeljah, brezplačen javni prevoz za upokojence ter zapis pravice do pitne vode v ustavo.
Jelinčič se je pohvalil s pomočjo obema vladama in z ureditvijo financiranja posameznih projektov, kot je denimo Žička kartuzija. Naša Dežela se je pohvalila s pomočjo kmetom v času ministrovanja Aleksandre Pivec.
Gale je kot nekdanji uslužbenec zavoda za blagovne rezerve medtem spomnil na svoje opozarjanje na sporno ravnanje aktualne vlade ob nabavi zaščitne opreme med epidemijo. Golob pa je dejal, da so ljudje v preteklih dveh letih med drugim pogrešali svobodo, demokracijo in neodvisne medije.
Soočenje so sicer v nadaljevanju zaznamovali številni besedni dvoboji, med drugim ob vprašanju transparentnosti in razkrivanju dohodninske napovedi predsednikov strank tudi med glavnima tekmecema za zmago na volitvah. Golob je ob tem znova zavrnil očitke, da je katerikoli del svojega premoženja pridobil nezakonito ter zatrdil, da je vse prihodke pridobil v Sloveniji, kjer tudi plačuje davke ter da nikoli ni odprl računa v tujini. Zavrnil je tudi očitke o domnevni vpletenosti v pranje denarja v Črni Gori.
Tudi Janša je zatrdil, da ni nikoli imel računa v tujini, spomnil pa je tudi, da so izvor njegovega premoženja že večkrat preiskovali. Bolj pomembno pa je po njegovem mnenju dejstvo, da imamo zakon, ki omejuje dohodke zaposlenih v državnih podjetjih, zato je po njegovih besedah čudež, da so lahko letni prihodki Goloba znašali nekaj več kot 400.000 evrov bruto.
Burna razprava o izvoru Janševega premoženja in njegovih sodnih postopkih se je vnela tudi med Janšo in Galetom. Slednji pa se je s Počivalškom sporekel glede nabave zaščitne opreme v epidemiji.
Bratuškova in Jasnič sta se sporekla glede tega, katera od njunih strank je več naredila za upokojence. Janša in Bratuškova pa glede javnih financ in stanja državne blagajne leta 2008, po prvi Janševi vladi.
Soočenje je bilo sicer precej burno, televizijski studio pa je iz protesta prvi zapustil Jelinčič, kasneje še Mesec, Jasnič, Fajonova, nazadnje še Šarec in Bratuškova. Predstavniki strank KUL so ob tem ocenili, da je soočenje slika tega, kam je vladajoča oblast pripeljala Televizijo Slovenija.
