Pred 35 leti je Tone Pavček množici v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo

Majniška deklaracija je bila politična izjava, ki so jo oblikovale opozicijske politične stranke leta 1989. Deklaracijo so podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratska zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev.

Z deklaracijo zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. Vanjo so zapisali, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.

Pavček jo je 8. maja 1989 prebral na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu, ki je bil povezan s procesom tedanjih vojaških oblasti proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, t. i. četverici JBTZ.

Na predvečer obletnice so se v torek na domačiji Ivana Omana zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni. Ti so ob srečanju sestavili poslanico novim rodovom, ki jo je predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle predstavil javnosti na prireditvi v organizaciji SLS.

V poslanici so zapisali, da je z osamosvojitvijo slovenski narod dosegel svoj največji politični cilj in si zagotovil demokratičen okvir za svoje samouresničevanje. "Kot tak se je vključil v OZN, EU in Nato, ni pa do konca izpeljal prehoda v demokracijo in uveljavil evropskega odnosa do preteklosti," so zapisali.

"Napete svetovne razmere z vojnami v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, civilizacijsko propadanje Zahoda, domača politična polarizacija in demografska zima postavljajo slovenski narod, njegovo državo in njeno družbo pred nove zahtevne izzive," so še zapisali. Po svetu in doma se po njihovem mnenju znova uveljavljata koncept sovražnika in koncept imperija, "ki sta v nasprotju z duhom osamosvojitve in konceptom skupnosti, s katerim je nastala Evropska unija in temelji na spoštovanju dostojanstva vsakega".

"Naloga novih slovenskih rodov je, da sledeč vrednotam osamosvojitve, ki nas je povezala in poenotila, najdejo pot v sožitje in sodelovanje, ki ne bo obremenjeno s travmami preteklosti, ampak v sožitju z naravo naklonjeno življenju in podjetnosti. Novo zaupanje in nove projekte v skupno dobro lahko uresničimo samo kot skupnost, ki deli skupne vrednote in načela. Samo skupnost, v kateri so vsi 'naši', lahko raste," so še zapisali.