Veliki slovenski pisatelj: Maribor je "odvratno", "zoprno" in "ogabno" mesto

Dogodek, ki ga je pripravila dramaturginja Maja Borin, vodita dramska igralca Ksenija Mišič in Vojko Belšak iz Drame Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor z interpretacijo zapisov, zbranih v Vandotovi knjigi z naslovom Daleč od Prisanka. Arhivsko gradivo je iz zbirke Pokrajinskega arhiva Maribor.

Naslov dogodka je Maribor je bil danes odvraten, kar so besede Vandota, ki je v tem mestu doživel začetek druge svetovne vojne.

"Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, začne Vandot popisovati usodne dogodke mesta, ki je še včeraj kazalo slovenski obraz. S pretresljivo iskrenostjo in prezirom Maribor tistega časa označi kot 'odvratno', 'zoprno' in 'ogabno' mesto, polno 'nemškutarske sodrge'. Po začetku vojne začno Nemci - sprva pod krinko prijaznih osvajalcev - opravljati vpise, popise, preglede, poizvedbe, špijonaže, a že kmalu prerastejo v nepopustljive izvrševalce anekdotične Hitlerjeve komande 'napravite mi to deželo zopet nemško'," izpostavlja Maja Borin.

Že julija 1941 Vandota in njegovo družino sredi noči izselijo iz stanovanja na današnji Ulici Moše Pijada 20, jih odpeljejo v meljsko vojašnico, od tam pa na transport v ustaško zbirno taborišče v Požegi. "Ko želi Vandot s seboj odnesti rokopise, mu to preprečijo, na skrivaj pa le vzame zbirko svojih še neobjavljenih pesmi. Četrti del Kekca pa skupaj z drugimi rokopisi in s številnimi knjigami iz Vandotove knjižnice konča v plamenih na dvorišču njihove hiše," še dodaja dramaturginja.

Literarno-zgodovinski večer so prvič izvedli januarja in takrat do zadnjega kotička napolnili novo razstavišče Pokrajinskega arhiva Maribor. Zelo dobro obiskane so bile tudi njegove ponovitve.

Mladinski pisatelj Josip Vandot se je rodil 15. januarja 1884 v Kranjski Gori in umrl 11. julija 1944 v kraju Trnjanski Kuti na Hrvaškem. Njegovo najbolj znano literarno delo je trilogija mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec.