kranj, prometna-nesreča, avtobus Svet24.si

Policija išče voznika avtobusa, ki je v Kranju ...

duša Svet24.si

Pogovori s pokojnimi ne izčrpajo, ampak pomirijo

gašper bedenčič Necenzurirano

Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Veliki slovenski pisatelj: Maribor je "odvratno", "zoprno" in "ogabno" mesto

Deli na:
Veliki slovenski pisatelj: Maribor je "odvratno", "zoprno" in "ogabno" mesto

Adolf Hitler je 26. aprila 1941 obiskal Maribor in se sprehodil čez Dravo - Josipu Vandotu se je ob tem obračal želodec. - Foto: Wikimedia

Drama SNG Maribor, Mariborska knjižnica in Pokrajinski arhiv Maribor so ob 140-letnici rojstva in 80-letnici smrti Josipa Vandota pripravili literarno-zgodovinski večer, na katerem so pisateljevi zapisi o okupiranem Mariboru pospremljeni z zgodovinskimi gradivi tega časa. Doslej zelo dobro obiskan dogodek danes gostuje v Knjižnici Šentilj.

Dogodek, ki ga je pripravila dramaturginja Maja Borin, vodita dramska igralca Ksenija Mišič in Vojko Belšak iz Drame Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor z interpretacijo zapisov, zbranih v Vandotovi knjigi z naslovom Daleč od Prisanka. Arhivsko gradivo je iz zbirke Pokrajinskega arhiva Maribor.

Naslov dogodka je Maribor je bil danes odvraten, kar so besede Vandota, ki je v tem mestu doživel začetek druge svetovne vojne.

"Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, začne Vandot popisovati usodne dogodke mesta, ki je še včeraj kazalo slovenski obraz. S pretresljivo iskrenostjo in prezirom Maribor tistega časa označi kot 'odvratno', 'zoprno' in 'ogabno' mesto, polno 'nemškutarske sodrge'. Po začetku vojne začno Nemci - sprva pod krinko prijaznih osvajalcev - opravljati vpise, popise, preglede, poizvedbe, špijonaže, a že kmalu prerastejo v nepopustljive izvrševalce anekdotične Hitlerjeve komande 'napravite mi to deželo zopet nemško'," izpostavlja Maja Borin.



Že julija 1941 Vandota in njegovo družino sredi noči izselijo iz stanovanja na današnji Ulici Moše Pijada 20, jih odpeljejo v meljsko vojašnico, od tam pa na transport v ustaško zbirno taborišče v Požegi. "Ko želi Vandot s seboj odnesti rokopise, mu to preprečijo, na skrivaj pa le vzame zbirko svojih še neobjavljenih pesmi. Četrti del Kekca pa skupaj z drugimi rokopisi in s številnimi knjigami iz Vandotove knjižnice konča v plamenih na dvorišču njihove hiše," še dodaja dramaturginja.

Literarno-zgodovinski večer so prvič izvedli januarja in takrat do zadnjega kotička napolnili novo razstavišče Pokrajinskega arhiva Maribor. Zelo dobro obiskane so bile tudi njegove ponovitve.

Mladinski pisatelj Josip Vandot se je rodil 15. januarja 1884 v Kranjski Gori in umrl 11. julija 1944 v kraju Trnjanski Kuti na Hrvaškem. Njegovo najbolj znano literarno delo je trilogija mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec.