"Od treh ranjenih, ki so jih sprejeli na urgenco, je eden mrtev," je novinarjem v torek zvečer povedal visoki komisar francoskega tihomorskega ozemlja Louis Le Franc. Pojasnil je, da je pokojnik umrl v streljanju, vendar ga niso ustrelile varnostne sile, poročajo tuje tiskovne agencije.
Danes je nato komisarjev urad sporočil, da je v nasilju na protestih umrl še en človek, a podrobnosti in okoliščin njegove smrti ni razkril. Tiskovni predstavnik novokaledonijskega predsednika Louisa Mapouja pa je ob sklicevanju na podatke policije dejal, da so umrli trije mladi pripadniki avtohtonega ljudstva Kanak, poroča agencija Reuters.
V drugi noči protestov zagovornikov neodvisnosti otočja, ki nasprotujejo načrtovanim spremembam ustave, po katerih bi volilno pravico na tem čezmorskem ozemlju dobilo na tisoče francoskih volivcev, je bilo aretiranih približno 140 ljudi. Nočno policijsko uro, ki so jo oblasti uvedle v torek, so podaljšali. V veljavi je tudi prepoved prodaje alkohola.
V nemirih je bilo poškodovanih več sto ljudi, vključno z okoli sto policisti, je v Parizu povedal francoski notranji minister Gerald Darmanin. Uničenih in požganih je bilo na desetine vozil, domov in drugih objektov, vključno s šolami. Več trgovin je bilo izropanih.
Spodnji dom francoskega parlamenta je medtem s 351 glasovi za in 153 proti sprejel volilno reformo, ki naj bi jo dokončno potrdili do konca junija. Gibanje za neodvisnost Nove Kaledonije meni, da bo razširitev volilne pravice koristila zlasti Franciji naklonjenim politikom in še bolj zmanjšala pomen ljudstva Kanak.
Francoski predsednik Macron je v sporočilu oblastem na Novi Kaledoniji obsodil nasilje na otočju in pozval k miru. Kasneje je spričo razmer prestavil današnji redni sestanek vlade in sklical krizno srečanje sveta za nacionalno varnost, na katerem bodo razpravljali o dogajanju na francoskem arhipelagu, so sporočili iz Elizejske palače.
Nova Kaledonija je za Pariz pomembna kot strateško vojaško oporišče in zaradi tamkajšnjih nahajališč niklja. Prebivalci so na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije. Trenutno nasilje je najhujše v zadnjih približno 40 letih.