nakupovanje, trgovina, denar, denarnica, spar, prehranski-izdelki Svet24.si

Primerjava cen dobrin v Sloveniji in na Hrvaškem:...

profimedia-0487110156 Svet24.si

Prav so imeli tisti, ki so trdili, da je zanjo ...

15-pacnik vila-pl Necenzurirano

Tožilstvo želi zaseči bogataševo vilo na Bledu

jansa kmetic-pl Reporter.si

Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ...

mirjam poterbin luka doncic Ekipa24.si

Ste ju videli?! Dončićeva mama na dopustu uživa...

Veronika Strnad Odkrito.si

Veronika Strnad - Ni je težko nasmejati

damir krznar Ekipa24.si

Oglasil se je Damir Krznar in sporočil: Nisem še...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

To so pokrajine, kot jih predlaga državni svet: 15 pokrajin in poseben status Ljubljane

Deli na:
To so pokrajine, kot jih predlaga državni svet: 15 pokrajin in poseben status Ljubljane

Predsednik Borut Pahor na seji DS o predlogu zakonodaje o pokrajinah - Foto: Twitter/Borut Pahor

Državni svet bo paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin vložil v parlamentarno proceduro. Na današnji seji, ki je potekala v Litiji, je zakonodajno iniciativo podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Gre za zgodovinski trenutek, je ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je kot častni gost udeležil seje.

Z današnjo odločitvijo državni svet zaključuje proces, začet leta 2019, ko je v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja.

Po besedah predsednika DS Alojza Kovšce je želja za ustanovitev pokrajin tokrat prišla iz lokalnih skupnosti, v procesu oblikovanja zakonodajnih predlogov pa politične stranke na noben način niso bile vključene. Ustanovili so strokovno skupino DS za pripravo pokrajinske zakonodaje pod vodstvom Boštjana Brezovnika.

V širši skupini je sodelovalo 62 slovenskih strokovnjakov in akademikov, ki so se v preteklih treh desetletjih ukvarjali z vprašanji regionalizacije, regionalnega razvoja, lokalne samouprave. Pridružilo pa se jim je tudi 30 strokovnjakov in akademikov iz držav članic EU, je danes pojasnil Brezovnik.

Kot je dejal Kovšca, je strokovna skupina pripravila predlog na podlagi strokovnih meril, obstoječega stanja, razvojnih možnosti in pozitivne prakse v evropskih državah. S predstavniki strokovne skupine so se nato udeležili 136 sej občinskih svetov, kjer so prisluhnili željam in zahtevam lokalnih skupnosti, zbrali vse pripombe, nato pa je nastal končni predlog.

Stroka se je sprva poenotila na predlogu desetih pokrajin z Ljubljano in Mariborom s posebnim statusom. Končni predlog po razpravi na občinskih svetih pa predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana.

Kovšca je poudaril, da se zavedajo, da je končni predlog drugačen od tistega, ki temelji zgolj na stroki. "Zavedamo pa se tudi, da je politična realnost takšna, da se mimo volje ljudi na terenu ne da. In če v Sloveniji želimo imeti pokrajine, jih je treba oblikovati na podlagi kompromisa, dogovora in sodelovanja tistih deležnikov, ki te pokrajine pravzaprav najbolj potrebujejo," je ocenil.

Brezovnik je pojasnil, da so prejeli pripombe več kot 90 občin; predlagale so predvsem razdelitev Koroške in Šaleške, Zasavja in Posavja, podan je bil predlog delitve osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del, pa tudi ustanovitev pokrajine Istra.

Tako zadnji predlog predvideva ustanovitev Dolenjsko-belokranjske, Gorenjske, Goriške, Koroške, Celjske, Štajerske, Posavske, Zasavske, Spodnjepodravske, Pomurske, Zgornje Savinjsko-šaleške, Primorsko-notranjske pokrajine. Dobili bi tudi Severno osrednjeslovensko pokrajino in Južno osrednjeslovensko pokrajino ter Pokrajino Istra. Mestna občina Ljubljana bi imela poseben status.

Po Brezovnikovem mnenju so s tovrstnimi členitvami prišli do optimalnega modela, ker bi lahko na vse te pokrajine postopno prenesli čisto vse naloge, ki jih je kot take opredelila strokovna skupina. Ta je namreč pripravila pregled vseh pristojnosti in nalog, ki se lahko prenesejo na pokrajine in jih bodo bodoče pokrajine tudi zmožne izvrševati.

Sveženj pokrajinske zakonodaje ob predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin sestavljata še predlog zakona o pokrajinah in predlog zakona o financiranju pokrajin.

Ob sprejetju zakonodajnega svežnja za ustanovitev in delovanje pokrajin je svetnikom danes čestital tudi predsednik republike Borut Pahor in se jim zahvalil za opravljeno delo. Poudaril je, da gre za zgodovinski trenutek. "Vsi vemo, da s tem ni konec, je pa zelo, zelo pomemben začetek," je dejal.

Po njegovem mnenju gre za dovolj domišljen predlog, da ga ne more nihče "z levo roko zavreči", češ da je premalo za razpravo v DZ. S svežnjem predlogov pa je DS ponudil izjemno priložnost za verodostojno in strokovno razpravo v procesu sprejemanja pokrajinske zakonodaje, ocenjuje predsednik.

Pahor je izrazil zadovoljstvo, da je v tem procesu lahko pomagal, med drugim je leta 2019 priredil posvet, na katerem so najvišji predstavniki politike in stroke prvikrat po skoraj desetih letih ponovno soočili poglede o možnostih uvedbe pokrajin v Sloveniji. Z izraženo naklonjenostjo projektu so bila odprta vrata za njegovo nadaljevanje.

"Imamo skoraj idealno lokalno samoupravo," je v nadaljevanju dejal predsednik Pahor. Ob tem je izrazil željo, da bi imeli pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje enake možnosti za uspeh kot pri sprejemanju lokalne samouprave.

Končna odločitev je na državnem zboru. "Verjamem, da bo izjemno težko zagotoviti dvotretjinsko večino, verjamem pa, da tudi pritisk javnosti, predvsem pa lokalne samouprave, lahko pripelje do tega, da bo ustava končno spoštovana in da zakonodajalec opravi tisto, k čemur ga ustava zavezuje - ustanovi pokrajine," je dejal predsednik DS.

Nekaj pomislekov je bilo sicer slišati tudi na današnji seji. Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je tako poudarila, da morajo področja raziskovalne dejavnosti, visokega šolstva, kulture, športa, socialnega in invalidskega varstva ter zdravstva zaradi pomembnosti zagotavljanja enake dostopnosti do kakovostnih in varnih storitev ostati centralno vodena.

Ob tem je Brezovnik pojasnil, da je predviden postopen prenos pristojnosti na pokrajine, vsak prenos pristojnosti pa bo terjal spremembo krovnega predpisa. Hkrati s tem bo treba odgovoriti tudi na vprašanji o virih financiranja in kadrih. Prenos pristojnosti je po navedbah Kovšce predviden v obdobju sedmih let. Predlagane spremembe pa bi vplivale na kar 20 državnih podsistemov.

Predlaganih 15 pokrajin in poseben status Ljubljane:

DOLENJSKO-BELOKRANJSKA POKRAJINA
Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog - Trebelno, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk
Sedež pokrajine: Novo mesto

GORENJSKA POKRAJINA
Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica
Sedež pokrajine: Kranj

GORIŠKA POKRAJINA
Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Tolmin, Vipava
Sedež pokrajine: Nova Gorica


KOROŠKA POKRAJINA
Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica
Sedež pokrajine: Slovenj Gradec

ZGORNJE SAVINJSKO-ŠALEŠKA POKRAJINA
Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje
Sedež pokrajine: Velenje

SEVERNA OSREDNJESLOVENSKA POKRAJINA
Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice, Vrhnika
Sedež pokrajine: Domžale

JUŽNA OSREDNJESLOVENSKA POKRAJINA
Bloke, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče
Sedež pokrajine: Grosuplje

CELJSKA POKRAJINA
Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec
Sedež pokrajine: Celje

ŠTAJERSKA POKRAJINA
Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče - Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Makole, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj
Sedež pokrajine: Maribor

SPODNJEPODRAVSKA POKRAJINA
Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč Žetale
Sedež pokrajine: Ptuj

POMURSKA POKRAJINA
Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik-Dobronak, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš - Hodos, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava - Lendva, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Razkrižje, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej
Sedež pokrajine: Murska Sobota

POKRAJINA ISTRA - PROVINCIA ISTRIA
Ankaran - Ancarano, Izola - Isola, Koper - Capodistria in Piran - Pirano
Sedež pokrajine: Koper - Capodistria

PRIMORSKO-NOTRANJSKA POKRAJINA
Bloke, Cerknica, Divača, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Komen, Loška dolina, Pivka, Postojna, Sežana
Sedež pokrajine: Postojna

POSAVSKA POKRAJINA
Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica
Sedež pokrajine: Krško

ZASAVSKA POKRAJINA
Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi
Sedež pokrajine: Trbovlje

LJUBLJANA ima poseben status mestne občine in samostojno po svojih organih izvršuje pristojnosti in naloge pokrajine.