Predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov je šel čez sito odbora za pravosodje. Člani odbora so ga podprli z devet glasovi, proti so glasovali štirje poslanci. Podprli so tudi koalicijska dopolnila, ki odpravljajo pomisleke, ki jih je imela zakonodajno-pravna služba DZ.

Solidarnostni prispevek, ki ga kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah uvaja v soboto uveljavljeni interventni zakon, bi po izračunih finančnega ministrstva znašal okoli 68 evrov na zaposlenega. Na ministrstvu sicer pričakujejo, da se bo večina zavezancev odločila v sklad za obnovo prispevati z delom na soboto.

Veljati je začel interventni zakon z nujnimi ukrepi za odpravo posledic in pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč prizadetim. Večina ukrepov bo veljala do konca leta, sledil bo zakon o obnovi.

DZ je danes na izredni seji sprejel interventni zakon, ki prinaša nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem.

V SDS nasprotujejo obveznemu solidarnostnemu prispevku, ki bi ga morali po predlogu vlade za obnovo po poplavah prispevati državljani in gospodarstvo. Po oceni Janeza Janša bi bilo smiselno najprej poiskati vse druge možne vire in dobiti tudi strokovne ocene o višini škode. Bodo pa predlagane obdavčitve "s stisnjenimi zobmi" podprli v NSi.

Poslanci danes na izredni seji načeloma izražajo naklonjenost predlogu interventnega zakona, ki prinaša nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Izpostavljajo solidarnost in ugotavljajo, da bo sanacija posledic velik izziv. V opoziciji sicer v njem vidijo številne pomanjkljivosti.

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so po večurni razpravi in vrsti potrjenih koalicijskih dopolnil podprli predlog interventnega zakona za pomoč prizadetim v avgustovski ujmi. V razpravi so tako koalicijski kot opozicijski poslanci izpostavljali potrebo po enotnosti za začetek čimprejšnje sanacije.

Poslanci se bodo danes sestali na izredni seji, da bi potrdili nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah ter zagotovili sredstva za njihovo financiranje. Na dnevnem redu imajo predloga rebalansa ter zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme v tem mesecu.

DZ se bo ta teden sestal na izredni seji, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi ter predlog rebalansa letošnjega proračuna. O sklicu seje se bo danes dogovoril kolegij predsednice DZ.

Poslanci se bodo še pred iztekom parlamentarnih počitnic prihodnji teden, predvidoma v četrtek, sestali na izredni seji. Čaka jih obravnava predloga interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi. Na dnevnem redu bo tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim vlada namenja pol milijarde evrov za odpravo posledic poplav.

Vlada bo predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v katastrofalnih poplavah obravnavala na četrtkovi seji. Premier Robert Golob včeraj o njih še ni želel govoriti, je pa povedal, da je dobrodošel vsak predlog. Prizadetih je od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, najprej pa je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, je dejal.

Zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes zavzela, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da plače diplomatk in diplomatov ostanejo nespremenjene tudi po januarju, ko bo v veljavo stopil zakon o čezmejnem izvajanju storitev. V luči tega namerava po vladnih počitnicah sklicati sestanek pristojnih ministrov, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Veljati je začela novela zakona o nadzoru državne meje, ki glede izplačila odškodnin izenačuje lastnike obmejnih zemljišč, ustvarja pravno podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire, in ureja pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol.

Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, so napovedale predlog veta v državnemu svetu na zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakonu ostro nasprotujejo, saj po njihovih besedah vodi v nadaljnje zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob nadaljnjem kršenju pravil socialnega dialoga bodo razmislile tudi o izstopu iz ESS.

DZ je s 54 glasovi za in 24 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, v obravnavi po nujnem postopku. Ureja pravice iz dolgotrajne oskrbe in od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. V koaliciji so prepričani, da je zakon kakovosten, v opoziciji pa mu nasprotujejo tudi zaradi obveznega prispevka.

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so pobudniki vložili v zakonodajni postopek. Z njim želijo neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. Predlagatelji pričakujejo podporo koalicije.

Poslanci so uradno sicer že začeli parlamentarne počitnice, vendar bodo danes po pričakovanjih končali izredno sejo, ki so jo začeli v četrtek. Čaka jih obravnava treh zakonskih predlogov po nujnem postopku, in sicer predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi, interventnega zakona glede javnega naročanja zdravil in novele zakona o socialnem varstvu.

Poslanci DZ so na izredni seji opravili tretjo obravnavo o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in jo s 51 glasovi za in 29 proti tudi sprejeli. Prenos prispevka se bo uveljavil v začetku prihodnjega leta.

Enajstim občinam iz jugovzhodne Slovenije in Posavja je uspelo zbrati potrebnih 5000 podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov za urejanje romskih vprašanj v državni zbor. Z zbiranjem podpisov bodo vseeno nadaljevali do roka, ki jim je na voljo, to je do 14. julija, so sporočili.

Ustavno sodišče je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti. Zakonodajalec mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.