Ministrstvo zanika, da bi se obseg osebne asistence zmanjševal

V skladu z omenjenim členom je do osebne asistence upravičen uporabnik, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev, ki je slovenski državljan s stalnim bivališčem v Sloveniji ali tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Pogoji so tudi, da je star od 18 do 65 let, da živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in da potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Svetina je v petkovem sporočilu za javnost navedel, da "dolgotrajna oskrba brez vizije, ki ne predvideva niti nujno potrebnih različnih oblik pomoči najranljivejšim skupinam, ob hkratni neposredni težnji po drastičnem zmanjševanju obsega osebne asistence daje jasen signal, da smo se nekje na poti izgubili".

Izrazil je obžalovanje, da predlog zakona o osebni asistenci "gradi na sistemu nezaupanja in pozablja, da je njegov namen uresničevanje zavez, ki smo jih dali za polno in učinkovito integracijo invalidov v družbo".

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa zagotavljajo, da se zavedajo pomena osebne asistence za uporabnike. Ti se lahko "le zaradi osebne asistence polno in učinkovito ter enakopravno vključujejo v družbo in v njej neodvisno, aktivno in enakopravno sodelujejo na vseh področjih življenja", so poudarili.

Minister za delo Luka Mesec je novinarjem decembra dejal, da mora biti sistem po njegovem prepričanju takšen, da bodo osebno asistenco prejeli tisti, ki jo res potrebujejo. Pri tem ga bo treba združevati s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, je dodal. "Treba se bo znova vprašati, kateri instrumenti so primerni za posamezno vrsto težav, s katerimi se ljudje soočajo," je izpostavil.

Osebna asistenca naj bi bila po njegovih besedah namenjena vključevanju invalidov v družbo, dolgotrajna oskrba pa tistim, ki potrebujejo pomoč in podporo zaradi staranja.

Na ministrstvu pa so ob začetku enomesečne javne razprave o zakonskem predlogu sredi septembra lani pojasnili, da je namen predloga zagotoviti storitve invalidom, ki jih potrebujejo za samostojno, aktivno življenje in enakopravno vključenost v družbo. Poleg tega naj bi odpravil anomalije, ki so jih zasledili pri izvajanju zakona v praksi.