NSi za referendum o zakonu o narodnih skupnostih nekdanje SFRJ

Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ je v parlamentarno proceduro vložila koalicija s prvopodpisanima Matejem Tašnerjem Vatovcem (Levica) in Sandro Gazinkovski (Svoboda).

Z njim med drugim predlagajo, da se bo financiranje oz. sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ preko javnih pozivov oz. javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo. Predlog predvideva tudi, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa, ki mu bo predsedoval minister za kulturo.

Matični parlamentarni odbor, ki je predlog potrdil sredi februarja, pa je ob tem sprejel še koalicijsko dopolnilo, s katerim bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah.

Kot je ob vložitvi pobude za posvetovalni referendum pojasnil predsednik NSi Matej Tonin, je "sodu izbila dno" zavrnitev predloga zakona o šolstvu, s katerim so v NSi predlagali, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Tako bi se otroke, ki ne govorijo slovenskega jezika, na stroške državnega proračuna naučilo slovenščine, šolski učni proces pa bi čim manj trpel, je prepričan Tonin.

"Ta zakon je bil zavrnjen, hkrati pa na drugi strani koalicija zdaj predlaga zakon, ki pa bo spodbujal učenje albanščine in srbščine. To je absolutno korak v napačno smer," meni. Prepričan je, da je Slovenija "vse dolžnosti, vse dolgove do nekdanjih narodov SFRJ z obrestmi izpolnila". Tako za predlagani zakon ne vidi potrebe. Kot je še dodal, obstoječa zakonodaja omenjenim narodom omogoča, da v polnosti razvijajo svojo kulturo, učenje njihovega maternega jezika pa ni stvar Republike Slovenije.

"Nobenega razloga ni, da bi bili ti narodi privilegirani, in zahtevamo, da se seveda uveljavljajo isti standardi kot za vse ostale narodnosti, kar pomeni, da če njihove matične države spodbujajo učenje njihovega jezika, ga tudi financirajo, potem je to njihova stvar, smo pa proti temu, da bi to delala Republika Slovenija iz našega proračuna," je dejal. Po njegovih besedah tudi Slovenija skrbi za Slovence po svetu in zagotavlja sredstva za učenje slovenščine.

Po njegovih besedah je namreč problem, da številni mladi, ki prihajajo v Slovenijo, ne govorijo slovenskega jezika, v učnem procesu pa prihaja do številnih težav. "Naša poanta je, da bi se morali učiti slovenščino, da bi država morala financirati učenje slovenščine, ne pa njihovih maternih jezikov, za katere jaz predvidevam, da ga vsi govorijo. Problem torej ni v njihovem maternem jeziku, problem je v tem, da ne govorijo slovenščine," je sklenil Tonin.

Pobudo za razpis posvetovalnega referenduma podpirajo tudi v SDS, je v današnji izjavi pojasnil poslanec SDS Branko Grims. Poslanska skupina SDS je danes ob začetku rednega zasedanja DZ, na katerega je uvrščen tudi omenjeni zakonski predlog, tudi predlagala, da bi predlog umaknili z dnevnega reda seje, kar so podprli tudi v NSi. Večina pa je glasovala proti.

Tudi v SDS so mnenja, da zakon ni potreben in da, kot je dejala Alenka Jeraj, vsi predstavniki teh narodnih skupnosti že sedaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe preko Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prav tako posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge povsem primerljive nalogam sveta, predlagane s tem predlogom zakona, že deluje, je dejala poslanka.

Vodja poslancev Levice Vatovec, sicer tudi prvopodpisan pod zakon, pa je predlog NSi za posvetovalni referendum ocenil kot "poceni in škodljiv populizem". "NSi se že leta in leta razglaša kot stranka, ki gre v sredino, ki skuša biti čim bolj odprta na vse smeri, ampak ko pride do takšnih vprašanj, pokažejo, kakšna stranka pravzaprav so, stranka populistov in stranka, ki si očitno ne želi tujcev v naši državi," je dejal Vatovec.

Ob tem je poudaril, da pri omenjenem zakonu ne gre za vprašanje priseljevanja tujcev, ampak za sodržavljane, ki so v Slovenijo prišli že v prejšnjem stoletju, več generacij pa je že rojenih v Sloveniji. "To je škodljivo ločevanje naših državljank in državljanov na podlagi njihove etnične pripadnosti," je prepričan. Meni, da je zakonski predlog "pomemben prispevek k bolj odprti in tudi raznoliki družbi", Slovenija pa tako izpolnjuje pravice, ki jih je obljubila že v času nastajanja samostojne države.