Po besedah predsednice zdravniške zbornice Bojane Beović predlogu zakona nasprotujejo predvsem v osnovni želji zdravnika pomagati bolniku. Evtanazija je sicer v državah, kjer jo izvajajo, razumljena kot nekakšen napredek, je pa vprašanje, ali gre res za to oz. ali ne gre morda za zablodo. Zdi se namreč, da stremimo zgolj k neki idealni podobi človeka, vse ostalo, na primer trpljenje ali invalidnost, pa kljub možnostim, da je tem ljudem mogoče pomagati, dojemamo kot nevzdržno, je opozorila.
Predlagani zakon po njenih besedah predvideva, da bi bili zdravniki izdatno vključeni v posege, povezane z evtanazijo, kar pa bo vneslo dodatno breme v njihov delo. Nasploh po mnenju mnogih zdravniška vloga v omenjenem postopku v zakonu ni ustrezno opredeljena, je dejala.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je opozoril na mnenje Svetovnega zdravniškega združenja, "da sodelovanje ali uboj bolnika ne pritiče zdravniškemu poklicu". Takšnemu mnenju so po njegovih besedah zavezani tudi v slovenskem zdravniškem društvu. "Zato nasprotujemo aktivnemu ubijanju bolnika, v zameno pa ponujamo dobro dostopno paliativno oskrbo, s katero lahko pomagamo trpečemu, da zadnje dni življenja preživi na človeka dostojen način," je dejal.
Zdravniki bodo po njegovih besedah zakon, če ga bo državni zbor sprejel, sicer spoštovali, bodo pa mnogi izkoristili ugovor vesti. "Napovedujem, da bodo kolegice in kolegi po vrsti uveljavljali ugovor vesti," je dejal. Beovićeva je dodala, da se bodo zagotovo našli tudi zdravniki, ki se z zakonom strinjajo in ga bodo izvajali.
Po podatkih vodje specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Maje Ebert Moltara v Sloveniji zaradi neozdravljive bolezni letno umre okoli 23.000 bolnikov, ti pa si po njenih opažanjih želijo predvsem čim boljše zdravljenje.
Nekateri od teh bolnikov izrazijo tudi željo, da bi predčasno končali življenje. Slednje se ji zdi človeško, a hkrati tudi nek odraz trenutnega trpljenja, v katerem so se znašli, pri katerem pa je bolniku mogoče pomagati. Med drugim je pomembno, da imajo ti bolniki takrat napleteno neko mrežo pomoči. "In to je naše poslanstvo, da skušamo vzpostaviti tak sistem, ki bo naslavljal potrebe teh najtežje bolnih," je dejala.
Sama se sicer boji, da se z zakonom na široko, "morda preveč na široko" odpirajo vrata temu, da se bodo bolniki in njihove družine odločali za predčasno končanje življenje, pri čemer pa lahko prihaja tudi do zlorab, je opozorila. Skrbi jo tudi, da se bodo bolniki za evtanazijo odločali iz napačnih razlogov, na primer, ko se bodo čutili kot breme družini, kar po njenih besedah ni tako redko. "Zato za take bolnike rabimo zgolj dobro socialno podporo," je dejala.
Predstojnik katedre za medicinsko etiko na medicinski fakulteti v Mariboru Matjaž Zwitter pa je predstavil preliminarne rezultate ankete o odnosu do predlaganega zakona, ki sta jo med okoli 330 bolniki in invalidi opravila dva njegova študenta.
Nekaj manj kot polovica anketiranih zakon podpira, četrtina mu nasprotuje, četrtina pa jih meni, da polnoletna oseba sicer ima pravico, da se odloči predčasno končati življenje, a mora biti ta pravica omejena, je povzel rezultate ankete.