DZ je danes obravnaval predlog zakona o povračilu glob zaradi covidnih odlokov. Ker je o zakonu že potekala splošna razprava, ni bilo predstavitve stališč poslanskih skupin. So pa poglede soočili v okviru razprave o dopolnilu SDS. Medtem ko so v koaliciji poudarjali, da gre za popravo krivic, v SDS menijo, da se bodo z zakonom povzročile nove.

DZ bo danes začel prvo redno sejo po počitnicah. Kot je v navadi, bodo prvi dan zasedanja v ospredju vprašanja poslancev premierju Robertu Golobu in ministrom. Poslance med drugim zanimajo ukrepi vlade in pomoč prebivalcem po avgustovskih ujmah, pa tudi ukrepi ob povečanem številu nezakonitih migracij in sodniške plače.

Po avgustovskih poplavah je z vidika onesnaženosti najbolj problematično porečje Meže, kjer so ponekod tako v mulju kot v prvotnih tleh dosežene ali bistveno presežene kritične vrednosti svinca, kadmija in cinka, je pokazala analiza, ki jo je izvedel Arso. Pristojni že pripravljajo ukrepe za prizadete občine, zajeti bodo v zakonu o obnovi.

V iniciativi Glas ljudstva so kritični do usmeritev ministrstva za zdravje za leti 2024 in 2025, ki da ne naslavljajo ključnih problemov v zdravstvu - pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije. Za reševanje teh problemov so pripravili novelo interventnega zakona in v DZ vložili pobudo za vložitev predloga zakona.

Člani odbora DZ za kmetijstvo so na včerajšnji seji podprli predlog novele zakona o zaščiti živali. Ob tem so sprejeli dopolnila koalicije, s katerimi se institut pooblaščenega svetovalca spreminja v institut kvalificiranega prijavitelja ter ukinja obvezno čipiranje mačk. Podprli so tudi predlog novele zakona o kmetijsko gozdarski zbornici.

V 13 organizacijah in društvih za zaščito živali so pred četrtkovo sejo odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo obravnaval predlog novele zakona o zaščiti živali, izrazili razočaranje, da bo iz razprave v DZ izključen velik del njihovih predstavnikov. Kot so opozorili, gre za posameznike, ki predstavljajo del glasu živalskih bitij.

Predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov je šel čez sito odbora za pravosodje. Člani odbora so ga podprli z devet glasovi, proti so glasovali štirje poslanci. Podprli so tudi koalicijska dopolnila, ki odpravljajo pomisleke, ki jih je imela zakonodajno-pravna služba DZ.

Solidarnostni prispevek, ki ga kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah uvaja v soboto uveljavljeni interventni zakon, bi po izračunih finančnega ministrstva znašal okoli 68 evrov na zaposlenega. Na ministrstvu sicer pričakujejo, da se bo večina zavezancev odločila v sklad za obnovo prispevati z delom na soboto.

Veljati je začel interventni zakon z nujnimi ukrepi za odpravo posledic in pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč prizadetim. Večina ukrepov bo veljala do konca leta, sledil bo zakon o obnovi.

DZ je danes na izredni seji sprejel interventni zakon, ki prinaša nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem.

V SDS nasprotujejo obveznemu solidarnostnemu prispevku, ki bi ga morali po predlogu vlade za obnovo po poplavah prispevati državljani in gospodarstvo. Po oceni Janeza Janša bi bilo smiselno najprej poiskati vse druge možne vire in dobiti tudi strokovne ocene o višini škode. Bodo pa predlagane obdavčitve "s stisnjenimi zobmi" podprli v NSi.

Poslanci danes na izredni seji načeloma izražajo naklonjenost predlogu interventnega zakona, ki prinaša nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Izpostavljajo solidarnost in ugotavljajo, da bo sanacija posledic velik izziv. V opoziciji sicer v njem vidijo številne pomanjkljivosti.

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so po večurni razpravi in vrsti potrjenih koalicijskih dopolnil podprli predlog interventnega zakona za pomoč prizadetim v avgustovski ujmi. V razpravi so tako koalicijski kot opozicijski poslanci izpostavljali potrebo po enotnosti za začetek čimprejšnje sanacije.

Poslanci se bodo danes sestali na izredni seji, da bi potrdili nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah ter zagotovili sredstva za njihovo financiranje. Na dnevnem redu imajo predloga rebalansa ter zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme v tem mesecu.

DZ se bo ta teden sestal na izredni seji, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi ter predlog rebalansa letošnjega proračuna. O sklicu seje se bo danes dogovoril kolegij predsednice DZ.

Poslanci se bodo še pred iztekom parlamentarnih počitnic prihodnji teden, predvidoma v četrtek, sestali na izredni seji. Čaka jih obravnava predloga interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi. Na dnevnem redu bo tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim vlada namenja pol milijarde evrov za odpravo posledic poplav.

Vlada bo predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v katastrofalnih poplavah obravnavala na četrtkovi seji. Premier Robert Golob včeraj o njih še ni želel govoriti, je pa povedal, da je dobrodošel vsak predlog. Prizadetih je od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, najprej pa je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, je dejal.

Zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes zavzela, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da plače diplomatk in diplomatov ostanejo nespremenjene tudi po januarju, ko bo v veljavo stopil zakon o čezmejnem izvajanju storitev. V luči tega namerava po vladnih počitnicah sklicati sestanek pristojnih ministrov, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Veljati je začela novela zakona o nadzoru državne meje, ki glede izplačila odškodnin izenačuje lastnike obmejnih zemljišč, ustvarja pravno podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire, in ureja pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol.

Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, so napovedale predlog veta v državnemu svetu na zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakonu ostro nasprotujejo, saj po njihovih besedah vodi v nadaljnje zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob nadaljnjem kršenju pravil socialnega dialoga bodo razmislile tudi o izstopu iz ESS.