DZ je na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnika Klemna Jakliča z ustavne presoje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Jaklič je namreč v referendumski kampanji leta 2005 zagovarjal zakonske rešitve, ki jih zakon, ki je predmet ustavnopravne presoje, spreminja, zato se poraja dvom v njegovo nepristranskost, piše v predlogu.

Prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTVS Peter Gregorčič je na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele. Predlog sledi poročanju Televizije Slovenija o dopolnilnem delu ustavne sodnice na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o zakonu.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se zaveda svoje politične odgovornosti do koalicijskih zavez in zdravstvene reforme, so v odzivu za STA na poročanje medijev o grožnjah ministra z odstopom zapisali na ministrstvu. Napovedujejo, da bodo v petek v javno razpravo poslali predloga zakonov o digitalizaciji v zdravstvu in prenovi ZZZS.

Podporo noveli zakona o tujcih so napovedali v poslanskih skupinah Svoboda in SD, izrecno pa ji nasprotujejo v koalicijski Levici, saj nima varovalk pred razbijanjem družin. V NSi menijo, da je obstoječ zakon dober, zato novele ne nameravajo podpreti, v SDS pa zakonskim rešitvam nasprotujejo, saj jih skrbijo zlorabe socialnih transferjev.

Odbor za notranje zadeve je začel obravnavati predlog novele zakona o tujcih, a je sejo prekinil in jo bo nadaljeval v ponedeljek. Koalicijska dopolnila je treba namreč uskladiti z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ. Več pripomb na predlog imajo tudi nevladne organizacije, medtem ko so bili v SDS nezadovoljni z odločitvijo za prekinitev seje.

Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu na opozorila nevladnikov o diskriminatornosti novele zakona o tujcih sporočilo, da z njo odpravljajo administrativne ovire ter omogočajo hitrejše postopke urejanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Predlagali so tudi uvedbo brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.

DZ je danes sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Glasove so po vetu državnega sveta znova prispevali poslanci koalicije, saj v opoziciji v noveli vidijo le nepotrebno birokratsko oviro.

V Slovenskem sodniškem društvu vlado pozivajo, naj nadaljuje postopek sprejemanja zakona o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, s katerim bi omenjenim zagotovili 600 evrov dodatka k plači. Pri tem se sklicujejo na ekspertizo Inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti, ki da ugotavlja, da dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju ustavo.

Mandatno-volilna komisija je danes obravnavala tudi obvestilo poslanke Svobode in predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič o dopolnilnem delu, povezanem s predstavljanjem njenega romana. Pri tem so se kresala mnenja, ali gre za zahtevnejše strokovno delo, ki ga poslanci smejo opravljati. Ob glasovanju je večina v komisiji z njenim delom soglašala.

Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so v četrtek na neposrednih volitvah v novi svet javnega zavoda izvolili pet svojih predstavnikov. To so Gregor Drnovšek, Aleksander Hribar, Boštjan Ogris, Robert Pajek in Luka Zebec, so sporočili iz sveta delavcev RTVS.

V uradnem listu so objavljena imena šestih novih članov novega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Skupaj je tako vanj imenovanih devet članov in je po določbah novele zakona o RTVS konstituiran, a zaradi odločbe ustavnega sodišča še ne bo smel začeti delovati.

Ustavno sodišče bo danes po napovedih posredovalo več informacij o svoji odločitvi glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenije (RTVS). Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje so znova obravnavali v četrtek, a odločitve še niso sporočili.

Več o odločitvi ustavnega sodišča glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenije bo znano v ponedeljek, so za STA pojasnili na ustavnem sodišču. Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje so sicer ustavni sodniki znova obravnavali na četrtkovi seji, a še ni znano, ali so tudi že odločili oziroma kako.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog za razpis javne obravnave in za zaslišanje prič in izvedencev v postopku za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in ga bo posredovala ustavnemu sodišču. Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na zavodu s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem.

Vlada je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah umaknila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem. Ali bodo predlagane rešitve ostale v dani oz. prilagojeni obliki ali bo vlada to uredila s sistemsko reformo, bo znano v prihodnjih dneh, napoveduje ministrica Dominika Švarc Pipan.

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o lokalnih volitvah, ki jo je vložil, potem ko je upravno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper izid lokalnih volitev leta 2018 v Ljubljani. Ustavni sodniki so zavrnili tudi obravnavo pritožb Kovačiča in Tomaža Ogrina na sodbo upravnega sodišča.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko napoveduje reformo celotne medijske zakonodaje, ki jo predvideva že koalicijska pogodba. Prednostna naloga bo po njenih zagotovilih zaščita neodvisnosti Slovenske tiskovne agencije (STA) in Radiotelevizije Slovenija (RTVS), da bosta lahko nemoteno izvajali javno službo.

DZ je po odložilnem vetu državnega sveta znova podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Spomnilo je, da je z dvema preteklima odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, DZ pa je s spremembami zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten.

Na podlagi poročila o izrednem strokovnem nadzoru nad ravnanjem policije pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021 na notranjem ministrstvu pričakujejo, da policija v naslednjem koraku izvede notranje varnostne postopke preverjanja in na podlagi ugotovitev sproži delovnopravne postopke. Rok za izvedbo tega ukrepa se izteče konec meseca.