Šef KPK si želi, da bi jih obravnavali resneje

Politični vrh pred 20 leti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ni ustanovil, ker bi si to želel. Preoblikovali so jo iz takratnega Urada RS za preprečevanje korupcije tudi na podlagi Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki državam članicam priporoča ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije.

Komisija je s tem postala samostojni državni organ z več pooblastili v boju proti korupciji. Čeprav za sankcioniranje te nima neposrednih pooblastil, je od leta 2010 z uveljavitvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije prekrškovni organ za institute, kot sta omejevanje in preprečevanja nasprotja interesov ter lobiranje.

V tem času je začela izvajati tudi nadzor nad integriteto uradnih oseb, leto dni kasneje pa je objavila spletno aplikacijo Supervizor za vpogled denarja javnih institucij, ki se je kasneje preoblikovala v današnji Erar.

Takratni predsednik Goran Klemenčič, ki je nasledil Draga Kosa, si je ob imenovanju želel, da bi KPK postala še bolj spoštovana točka vpliva in znanja na področju integritete ter pomemben dejavnik omejevanja korupcije.

Približno tri leta kasneje je s preostalim senatom KPK podal nepreklicno odstopno izjavo. To so storili iz protesta in odgovornosti, saj so naredili vse, kar so lahko na podlagi zakona, zaradi zakonodajnih omejitev pa ne morejo doseči nujnih sprememb, so navedli.

Številni pozivi KPK, denimo k reševanju vprašanj sistemske korupcije v Tešu 6, luknje v bančnem sistemu, razpada zdravstvenega sistema in premoženjskega stanja voditeljev strank, so kljub napredku države v boju proti korupciji po besedah takratnega predsednika ostali neodgovorjeni.

Ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in je predmet čistega populizma, je takrat izpostavil Klemenčič. "Na položaju, na katerem smo, smo imeli vpogled v to slovensko greznico."

KPK opozarja na nujne zakonodajne spremembe

Zdajšnji predsednik Robert Šumi deset let kasneje poudarja, da politiki odgovornosti ne sprejemajo pravočasno. Poleg tega komisija nima ustreznih mehanizmov za sankcioniranje. Prepričan je, da bi odziv na priporočila, ki jih daje KPK, moral biti obvezen, je prejšnji teden dejal za medije.

Odpraviti bi morali tudi vrsto drugih nejasnosti oziroma anomalij v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Med drugim bi morali to storiti pri objavah sprememb premoženjskega stanja funkcionarjev in lobiranju, nasprotju interesov, nezdružljivosti funkcij in omejitvah poslovanja, predvsem pa bi morali preprečiti obvode zakonodaje, ki so se v zadnjih letih po njegovih navedbah zelo razširili.

"Prav bi bilo, da bi nas prepoznali kot institucijo, ki zagovarja in krepi vrednote, in to so poštenost, integriteta, transparentnost, odgovornost, predvsem pa, kot že rečeno, prevzemanje odgovornosti," je poudaril Šumi. S tem bi tudi javnost začela bolj zaupati v institucije, tudi KPK. Namesto tega pa jih velikokrat vidi kot brezzobega tigra, kar včasih tudi so, priznava Šumi.

Ministrstvo za pravosodje se strinja, da je treba nekatera vprašanja na področju delovanja komisije opredeliti drugače. "Vsekakor jih bomo v javni razpravi in usklajevanju v okviru predloga zakona temeljito preučili z vsemi deležniki," so zapisali za STA.

Letos sprememba zakona zaradi drugih prednostnih nalog ni predvidena. Kot so zapisali, "večje zakonodajne aktivnosti na tem področju" načrtujejo naslednje leto. Predlog resolucije o preprečevanju korupcije, ki ga je senat KPK potrdil pred enim letom, pa je "trenutno v zaključni fazi medresorskega usklajevanja".

Slovenija po indeksu korupcije pod povprečjem EU

Slovenija sicer že vrsto let zaostaja za povprečjem EU pri indeksu zaznave korupcije, ki ga meri organizacija Transparency International. Lani je bila na 42. mestu od stotih. Gre le za oceno stanja na tem področju, saj zanesljivih podatkov in raziskav o različnih oblikah korupcije ni, pri tem opozarja Igor Klančnik s Transparency International Slovenia.

Prevladuje sicer občutek, da je korupcija v Sloveniji skoncentrirana na porabo javnih sredstev, sprejemanja ključnih političnih odločitev in gospodarjenje z javnim premoženjem. Klančnik je za STA ocenil, da se to v zadnjih 20 letih ni bistveno spremenilo, so se pa mehanizmi prilagodili regulaciji in institucijam, ki so se okrepile.

"A vseeno so se krepili prepočasi in premalo, da bi dejansko zares preprečili katero od večjih korupcijskih zgodb, ki so se nam zgodile v zadnjih 20 letih in za katere kot družba še danes plačujemo visoko ceno," je poudaril.

Tako je KPK večkrat odigrala pomembno vlogo pri zahtevanju odgovornosti in vzpostavitve višjih standardov v javnem življenju, še posebej med politiki. Poleg tega je pomembna pri vzpostavljanju mehanizmov na področju preventive, predvsem ozaveščanju javnega sektorja in splošne javnosti, meni.

Zagotovo pa bi bila lahko vloga KPK po mnenju Klančnika večja, če bi ji omogočili dovolj denarja za kadrovsko popolnjenost in tehnično opremljenost. "Trenutne zmogljivosti so premajhne za resen preboj na področju boja proti korupciji," je poudaril.

Slovesnost v znamenju vloge KPK v zadnjih 20 letih

KPK bo sicer 20-letnico z naslovom Integriteta kot identiteta praznovala v sredo v ljubljanski Festivalni dvorani. Osrednji govorec bo predsednik KPK Robert Šumi, slavnostna govornica pa bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Na prireditvi bodo med drugim predstavili nove ambasadorje integritete in povedali, zakaj družba komisijo sploh potrebuje, je napovedal Šumi. S tem, ko komisija kot edini poklicani organ skrbi za vrednote, ki preprečujejo korupcijo, ter pokaže na anomalije, daje tudi družbi sporočilo, kaj je sprejemljivo in kaj ne, je še poudaril.