Znano, kakšna bo prihodnost razvpitega Teša

Po osnutku zakona, ki ga je danes objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) opravljala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za odjemalce na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Teš bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko.

Ker je obratovanje Teša nerentabilno, je družbi treba zagotoviti zadostno nadomestilo države, ki bo omogočalo obratovanje za potrebe oskrbe odjemalcev s toplotno energijo ob upoštevanju pravil prava EU o državnih pomočeh, pravi ministrstvo.

Novi režim je predviden v času od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029. Za to obdobje je predvidenih skupno okoli 833 milijonov evrov nadomestila, in sicer leta 2025 164,1 milijona, leta 2026 151,7 milijona, leta 2027 170,1 milijona, leta 2028 181,6 milijona in leta 2029 165,8 milijona evrov.

Denar bi se zagotovil v državnem proračunu iz namenskih prihodkov. Ti bi bili za omenjenih pet let dividende družb, ki bi jih Slovenski državni holding v vsakokratnem letnem načrtu upravljanja opredelil v upravljavskem stebru energetika in bi se jih lahko porabilo le izplačilo tega nadomestila.

Od 833 milijonov evrov bo po pojasnilih ministrstva za nadomestilo za obratovanje za zagotavljanje toplote potrebnih 680 milijonov evrov, kar naj bi se praktično v celoti pokrilo s povečanimi prihodki iz dividend energetskih družb, preostali del pa bo odplačevanje kredita pri EIB za gradnjo Teš 6.

Teš bi stranske produkte, ki nastanejo pri proizvodnji toplote, kot so električna energija, elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda in žlindra prodal na trgu. Proizvedena električna energija se bo glede na osnutek v obsegu od 70 do 90 odstotkov predvidenega letnega diagrama proizvodnje za leto vnaprej prodala v enem ali več poslih najkasneje do konca tekočega leta.

Predvidene so tudi obveznosti za obe občini in distributerja toplote (trenutno je to Komunalno podjetje Velenje), in sicer bi morali ti zagotoviti nove proizvodne vire, ki bodo skupaj z vsemi drugimi razpoložljivimi nepremogovnimi viri zagotovili zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev v obeh občinah s toploto brez blokov 5 in bloka 6 v Tešu do konca leta 2029. Že do konca leta 2027 pa bi morali zagotoviti vsaj 40 megavatov (MW) dodatne nazivne moči teh alternativnih proizvodnih virov za dobavo toplote.

Predvideno je tudi, da bi moral distributer toplote do konca leta 2028 prenoviti in dodatno izolirati distribucijski sistem, ki ga upravlja.

Ministrstvo je osnutek poslalo v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje ter tudi obema združenjema občin in skupnosti občin. Deležniki bodo lahko pripombe poslali do 27. oktobra. Ministrstvo jih bo proučilo in smiselno upoštevalo pri pripravi dopolnjene verzije zakona do začetka novembra, je napovedalo.

V sporočilu je poudarilo, da bo z novim režimom obratovanja zagotovljeno nadaljnje delovanje Teša in Premogovnika Velenje ter ohranitev delovnih mest. Po informacijah, s katerimi razpolaga ministrstvo, sta poslovodstvi Teša in premogovnika tudi že pripravljata načrt poslovanja v spremenjenih okoliščinah, ki v naslednjih letih ne predvideva odpuščanj niti v Tešu niti v premogovniku.

Kot pravi, je interventni zakon prvi korak pri preobrazbi šaleške energetike, s katero bodo država in davkoplačevalci prihranili več kot 1,5 milijarde evrov v primerjavi z obratovanjem do leta 2033, kot je predvideno skladno z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij iz januarja 2022.

Interventni zakon bo omogočil, da se pospešeno pripravita tudi oba zakona, ki sta ključna za preobrazbo Šaleške doline, in sicer zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, pravi ministrstvo in dodaja, da sta oba zakona tudi že v pripravi.