Revija Reporter
Slovenija

Afera Rdeči križ: ta video je slaba novica za funkcionarja, ki od razvpitega Mirka Jeleniča ni izterjal 70 tisoč evrov! (VIDEO)

Nenad Glücks
4 1.643

9. feb. 2022 6:00

Deli na:

Nekdanji generalni sekretar Rdečega križa Janez Pezelj.

Bobo

Janez Pezelj bi moral na podlagi sodbe vrhovnega sodišča iz marca 2009 od nekdanjega razvpitega vodilnega na RKS Mirka Jeleniča terjati 70 tisoč evrov denarja RKS nazaj, vendar tega ni storil. Zdaj Pezelj trdi, da se ničesar ne spomni, toda posnetek TV Slovenija iz aprila 2009 dokazuje: tedaj je pred kamero govoril, kako veseli so na RKS zaradi te sodbe.

V aktualni številki Reporterja smo razkrili novo afero v Rdečem križu Slovenije. Minilo je natanko 20 let od objave zlorab tedanjega generalnega sekretarja RKS Mirka Jeleniča, ki je s posojanjem velikih količin denarja (nevrnjenega) in prodajo zemljišč od RKS po nekajkrat prenizki ceni to humanitarno organizacijo oškodoval za več kot pol milijona evrov.

Škandal na Rdečem križu: Zakaj Mirko Jelenič mastne odpravnine kljub odločbi sodišča ni vrnil

Toda za svoje rabote ni nikoli odgovarjal. Ne odškodninsko (dve odškodninski tožbi zoper njega sta zastarali), ne kazensko. Povsem skregano s pametjo pa je, da je od RKS prejel še sedem plač odpravnine in še 12 plač po prenehanju delovnega razmerja ob razrešitvi z mesta generalnega sekretarja aprila 2002. Pri RKS mu sicer teh 12-ih plač (plačo pa je imel 6.600 evrov bruto preračunano iz tolarjev!) niso hoteli izplačati, zato je zoper njih vložil tožbo na delovnem sodišču.

Na prvi stopnji je spor izgubil, toda višje delovno sodišče v Ljubljani je leta 2007 njegovi pritožbi ugodilo in Rdeči križ mu je moral na podlagi tega izplačati okoli 70 tisoč evrov neto, bruto znesek (skupaj z dajatvami državi) je bil 133.363 evrov. Toda pri RKS so zoper sodbo vložili revizijo na vrhovno sodišče in to jim je marca 2009 ugodilo in sodbo višjega sodišča spremenilo. V skladu s sodbo vrhovnih sodnikov bi moral Jelenič vrniti neupravičeno prejeti znesek 70 tisoč evrov neto.

Vendar, ne boste verjeli, vrnil ni niti evra. Ko smo se pri Reporterju lotili analize epilogov vseh sodnih postopkov zoper njega, je prišlo na dan, da omenjene sodbe vrhovnega sodišča v arhivu RKS sploh ni! Tako nam je sporočilo sedanje vodstvo (generalna sekretarka je Cvetka Tomin), zoper nekdanje vodilne, ki so bili očitno odgovorni za še eno oškodovanje RKS, pa so napovedali sprožitev ustreznih postopkov.

Kot pravijo zdaj na RKS, so zgroženi ob seznanitvi z obstojem te sodbe in utemeljeno sklepajo, da so posamezniki v obdobju njene izdaje opustili dolžna ravnanja na podlagi le-te. Torej, da niso terjali denarja nazaj od Jeleniča, čeprav jim je sodba to omogočila.

Pri RKS so zapisali, da je bil v tistem času (marca 2009) predsednik RKS Borut Miklavčič (tedaj tudi na funkciji ministra za zdravje v Pahorjevi vladi), generalni sekretar pa je bil Janez Pezelj. Prav slednji je tisti, ki je leta 2007 jadikoval, češ, koliko bo moral na podlagi sodbe višjega delovnega sodišča RKS izplačati Jeleniču, potem pa leta 2009 ni poskrbel, da bi RKS terjal denar nazaj.

Rdeči križ zmagal v sporu z Jeleničem - prispevek v TV Dnevniku, 9. april 2009

Tako Pezlja kot Miklavčiča smo vprašali, zakaj ni bil denar RKS terjan nazaj, toda nobeden od njiju se »ničesar ne spomni«. Pezelj nas je usmeril na Miklavčiča, češ da bi morda on vedel kaj več. Slednji pa je obratno, zatrdil, da sta, kar zadeva finance, na RKS vse vodila generalni sekretar in računovodkinja.

A prispevek TV Slovenija iz 9. aprila 2009 v Dnevniku priča, da se je Pezelj tedaj še kako zavedal pomembnosti sodbe vrhovnega sodišča (izdane marca tega leta). V prispevku so na TVS poročali, da so se pri RKS te zanje ugodne sodbe razveselili. Posneli so tudi Pezlja, ki je pred kamero izrazil veselje nad sodbo. Zakaj je torej ni udejanjil? Poleg tega: mar je mogoče, da za sodbo, o kateri so poročali v osrednji informativni oddaji TVS, Miklavčič kot predsednik RKS ni vedel? Postavlja pa se še eno vprašanje: kdo sodbe ni vložil v arhiv RKS oziroma jo je iz njega umaknil. K sreči je še vedno objavljena na strani vrhovnega sodišča, kjer smo jo našli.