vročina, moški, park Svet24.si

Po ohladitvi nas čaka prvi vročinski val

robert tomazin Svet24.si

Janševi politični nastavljenci že izgubljajo ...

piarovci lobisti-2 Necenzurirano

To so zmagovalci Janševega pohoda na medije in ...

branko grims Reporter.si

Sramota, kaj počne Branko Grims: na twitterju ...

doncic Ekipa24.si

Auč, naravnost v ... Curry Dončiću pokazal, ...

charlotte Odkrito.si

Tega Kate Middleton ne sme narediti!

cristiano georgina 22 Ekipa24.si

Uh, kako je seksi! Ronaldova zaročenka po smrti ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

S kladivom nad avto ljutomerskega sodnika

Deli na:
S kladivom nad avto ljutomerskega sodnika

Foto: Profimedia

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič in Vrhovno sodišče RS sta danes ostro obsodila torkov napad na sodnika Okrajnega sodišča v Ljutomeru Gorazda Tivadarja. Od pristojnih pričakujeta ukrepanje in poudarjata nesprejemljivost nasilja. Vrhovno sodišče je izrazilo tudi ogorčenje, da je bil isti sodnik že drugič žrtev napada istega storilca.

Slovensko sodniško društvo je danes opozorilo, da je bil sodnik na Okrajnem sodišču v Ljutomeru Gorazd Tivadar v torek ponovno žrtev napada, ko mu je znani storilec na parkirišču pred sodno zgradbo s kladivom uničil obe vetrobranski stekli na osebnem vozilu. Kot so zapisali v društvu, so ob tej novici šokirani in ogorčeni, pristojne pa so pozvali k ukrepanju.

Do takšnih nasilnih dejanj, ne glede na vzrok, moramo kot družba imeti ničelno toleranco, je v odzivu na dogajanje poudaril minister Dikaučič in nadaljeval, da če kot družba ne bomo storili pomembnega koraka v smeri večjega spoštovanja temeljih pravic posameznika, tudi pričakovanja, da bo ostrejša zakonodaja preprečila podobne incidente, ne bodo prinesla želenih rezultatov.

"Napad na predstavnike sodne ali katerekoli druge veje oblasti je nedopustno dejanje, zato je hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih še toliko bolj pomembno," je še dejal minister.

Tudi vrhovno sodišče od vseh pristojnih institucij pričakuje ukrepanje za zaščito sodnikov kot državnih funkcionarjev, ki skrbijo za pravno varnost državljanov oz. pravno varnost v najširšem smislu.

"Od udeležencev sodnih postopkov pa se pričakuje, da svoje morebitno nestrinjanje s sodnimi odločitvami izražajo v okviru pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in ne z različnimi oblikami agresije, ki same po sebi ne morejo prav nič pripomoči k razreševanju pravnih vprašanj, katerih odgovore je treba poiskati v sodnih postopkih," so zapisali pri vrhovnem sodišču.



Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob tem izpostavil, da je v civilizirani družbi vsakršno nasilje nekaj nesprejemljivega, napad na sodnika, ki izvaja sodno oblast, pa predstavlja tudi napad na temeljne postulate pravne države.

Na vrhovnem sodišču so spomnili, da je bil sodnik Okrajnega sodišča v Ljutomeru že drugič žrtev napada istega storilca, ki ga je fizično napadel že pred letom in pol. Takrat se je incident zgodil na Okrajnem sodišču na Ptuju, in sicer v sodni dvorani med postopkom, v katerem je imel storilec status obtoženca, sodnik pa je nastopil kot priča.

Na ministrstvu za pravosodje pa so glede problematike napadov na sodnike oz. na njihovo lastnino kot obliko grožnje ali ustrahovanja pojasnili še, da kazenski zakonik (KZ-1) določa kazniva dejanja zoper pravosodje. Med drugim v 286. členu določa kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, za kar je predpisana kazen zapora do petih let.

Enako kazen kazenski zakonik določa tudi za kaznovanje tistih, ki zoper uradno osebno uporabijo fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje z namenom, da bi vplivali na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, v organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postopkom. Storilec kaznivega dejanja se preganja po uradni dolžnosti.

Na ministrstvu so spomnili še, da če bi bilo dejanje iz konkretnega primera opredeljeno kot prisiljenje po 132. členu KZ-1, da je bilo navedeno kaznivo dejanje z vidika oblike kazenskega pregona spremenjeno z zadnjo novelo KZ-1. Storilec kaznivega dejanja prisiljenja - stori ga tisti, ki koga s silo ali resno grožnjo prisili, da nekaj stori ali opusti ali da kaj trpi -, če je to storjeno zoper uradno osebo z namenom ustrahovanja, se preganja po uradni dolžnosti, so navedli na ministrstvu.