Voditelji EU: Povečali bomo vojaško in finančno podporo Ukrajini

Voditelji sedemindvajseterice so tudi na tokratnem zasedanju razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini proti ruski agresiji, še zlasti pred prihajajočo zimo, medtem ko Rusija nadaljuje napade na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo.

Voditelji so odločeni, da bodo Ukrajini zagotovili več vojaške in finančne pomoči, je ob koncu enodnevnega vrha povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Zagotovil je, da bo EU izpolnila obljubo, dano v okviru skupine G7. Ta je napovedala, da bo Ukrajini do konca leta namenila posojilo v višini do 45 milijard evrov. EU bo prispevala do 35 milijard evrov. "Mi nameravamo zagotoviti svoj delež in pričakujemo, da bodo drugi sledili našemu zgledu," je povedal Michel.

Članice EU so sicer načelni dogovor o samem posojilu že dosegle, ni pa še soglasja o podaljšanju obdobja za obnavljanje sankcij proti Rusiji glede zamrznjenega premoženja s šestih mesecev na tri leta. Madžarska, ki trenutno predseduje Svetu EU, meni, da je treba z odločanjem o tem počakati na rezultate ameriških volitev.

Michel je spričo bojazni, da bi ZDA po predsedniških volitvah odrekle pomoč Ukrajini, menil, da ameriška družba ne bo sprejela nobenega znaka šibkosti do avtoritarnih režimov, kot je ruski.

Zasedanja se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je voditelje članic EU pozval, naj ne blokirajo posojila in sprejmejo politično odločitev o njem, a tega niso storili.

Predstavil jim je tudi svoj načrt za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo, ki kot eno od prioritet predvideva vabilo Ukrajini za članstvo v zvezi Nato. Zahod poziva še k dodatni pomoči in odpravi omejitev pri uporabi njihovega orožja za napade na rusko ozemlje.

Zelenski je sicer ob začetku srečanja dejal, da uresničitev načrta ni odvisna od volje Moskve, ampak od volje partnerjev. "Naš načrt je namenjen okrepitvi Ukrajine, da bo pripravljena na diplomacijo," je povedal.

Precej časa so voditelji namenili razpravi o upravljanju migracij, ki jo je Michel označil za zelo poglobljeno. Po skoraj desetih letih sodelovanja na zasedanjih Evropskega sveta je nekdanji belgijski premier ocenil, da so stališča držav članic vse bližje.

Med drugim so govorili o izboljšanju stanja na področju vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, v izvorne države. Trenutno je namreč po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen samo 20 odstotkov migrantov, ki jim zavrnejo prošnjo za mednarodno zaščito, dejansko vrnjenih v državo izvora.

"Prizadevamo si za izboljšanje operativnega dela, tako da bomo kmalu predstavili nov zakonodajni predlog," je napovedala po zasedanju Evropskega sveta.

Voditelji so pozvali k razmisleku o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij, pri čemer pa je treba upoštevati evropsko in mednarodno pravo. Možni načini so po besedah predsednice komisije revizija koncepta varnih tretjih držav, vzpostavitev centrov za vračanje zavrnjenih migrantov zunaj EU ter pomoč mednarodnim organizacijam pri vračanju migrantov, ki so obtičali na poti.

Slovenski premier Robert Golob je pozdravil iskanje novih poti pri soočanju z migracijami, a obenem opozoril, da centri za vračanje migrantov zunaj EU ne bodo rešili vseh vprašanj.

Voditelji so v sklepih izrazili tudi solidarnost s Poljsko in drugimi članicami, ki so tarča instrumentalizacije migracij s strani Rusije in Belorusije. Poljska je zaradi pošiljanja migrantov na mejo napovedala začasno ukinitev pravice do azila.

Predsednica komisije je poudarila še pomen izvajanja spomladi sprejetega pakta o migracijah in azilu. "Če bo treba, smo pripravljeni pospešiti implementacijo, pri čemer pa je treba ohraniti ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo," je pojasnila.

Da je treba določene ukrepe iz evropskega migracijskega pakta, ki se bo začel uporabljati poleti 2026, začeti izvajati takoj, je ob robu vrha EU dejal premier Golob. Med njimi je predvsem delovanje na zunanjih mejah oziroma onkraj njih.

Del zasedanja so voditelji posvetili tudi zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu. Izrazili so globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji ter vse strani pozvali k skrajni zadržanosti in takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti.

Pozvali so tudi k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu. Obsodili so še napade na pripadnike misije ZN v Libanonu (Unifil), v katerih je bilo ranjenih več mirovnikov.

Prav tako so znova obsodili napade palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani in pozvali k izpustitvi vseh talcev. Izrazili so še podporo rešitvi po načelu dveh držav.

Podobna sporočila glede Bližnjega vzhoda so že v sredo na prvem skupnem zasedanju podali voditelji EU in šestih zalivskih držav, združenih v Svetu za sodelovanje v Zalivu (GCC).

Danes so člani Evropskega sveta na kratko spregovorili še o okrepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki bo osrednja tema neformalnega zasedanja v Budimpešti 8. novembra.