Predsednik republike Borut Pahor bo danes v Vili Podrožnik sprejel novoizvoljenega predsednika DZ Mateja Tonina, s katerim se bosta pogovarjala o nadaljnjih korakih, potrebnih za izvolitev nove vlade.

Za skupno mizo so se na pogovoru o morebitnem povolilnem povezovanju prvič sestali predstavniki LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS in se dogovorili o nadaljnjih korakih. LMŠ pripravlja osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za prihodnja usklajevanja. Na drugi strani pa v SDS s pogajanji čakajo. "Mi ne prehitevamo," je dejal prvak SDS Janez Janša.

Po praznikih bodo nadaljevali pogovore o sestavi vladne koalicije. Ti bodo lahko po tistem, ko so skoraj vse poslanske skupine podprle Mateja Tonina za predsednika DZ, potekali nekoliko bolj umirjeno. Kako tečejo pri prvaku zmagovite SDS Janezu Janši, ni znano, prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec pa je napovedal, da bodo nadaljevali v torek.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na nedeljskih volitvah dobil dovolj glasov za zmago že v prvem krogu, je danes sporočil predsednik volilne komisije Sadi Guven. Opozicija temu na drugi strani že oporeka in meni, da je na volitvah prišlo do številnih nepravilnosti.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi relativna zmagovalka predčasnih volitev SDS prepričala 24,7 odstotka sodelujočih v anketi, ki jo je agencija Mediana opravila za POP TV. Druga z več kot pol nižjo podporo pa je LMŠ, ki jo podpira 10,1 odstotka anketiranih.

V Turčiji bodo danes potekale predčasne predsedniške in parlamentarne volitve, ki veljajo za največji volilni izziv za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v njegovi 15-letni vladavini. V času okrepljene opozicije in gospodarske krize mu grozi izguba absolutne večine v parlamentu, prav tako ni gotovo, da bo izvoljen že danes.

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment vidi v prvaku Mateju Toninu, ki ga je včeraj DZ izvolil za predsednika DZ, logično izbiro, saj je "kompatibilen z obema političnima opcijama, tako z desnico s SDS kot s t. i. sredino". To pa je tudi edino, kar kaže Toninova izvolitev, medtem ko ne nakazuje, da bi bili kaj bližje eni ali drugi vladi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan namerava po predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitvah v Turčiji v primeru zmage v domovino poslati sirske begunce. Kot je včeraj pojasnil na predvolilni prireditvi, nameravajo sirsko ozemlje narediti varno in po volitvah pomagati Sircem domov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Predstavniki nekaterih poslanskih skupin so pred petkovo ustanovno sejo DZ za oddajo 24ur zvečer spregovorili o iskanju novega predsednika DZ. Igor Zorčič iz SMC je ocenil, da njihov predsednik Miro Cerar ni več realni kandidat za to funkcijo. Na drugi strani je Jernej Vrtovec iz NSi dejal, da ima Matej Tonin že skorajda 40 podpisov podpore.

Devetdeset novoizvoljenih poslancev se bo danes sestalo na ustanovni seji DZ. Po nagovoru predsednika republike Boruta Pahorja so med drugim na dnevnem redu volitve predsednika DZ. Kandidature uradno še niso vložene, v igri pa je več imen. Potencialni koalicijski partnerji z leve sredine se bodo o imenu usklajevali še pred sejo.

Ob ugibanjih, ali bo premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar kandidat za mesto predsednika DZ, se je znova odprlo vprašanje, ali bi lahko opravljal obe funkciji hkrati. Mnenja pravnikov so bila skozi leta različna: nekateri so to možnost kategorično zavrnili, drugim pa se zdi hkratno vodenje vlade in DZ pod določenimi pogoji dopustno.

Odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrglo pritožbi neparlamentarnih strank zoper izid volitev v DZ, po mnenju predsednika stranke Sloga Janka Vebra potrjuje pravno praznino v volilni zakonodaji. Napovedal je, da bodo nadaljevali postopke in uporabili vsa pravna sredstva zoper izid po njegovem mnenju nelegitimnih volitev.

Na predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitvah v Turčiji, ki bodo v nedeljo, je v Nemčiji glasovala skoraj polovica turških volilnih upravičencev, je danes sporočila turška volilna komisija.

V petek se bo iz poslanskih klopi poslovilo 54 poslancev, ki na nedavnih državnozborskih volitvah v DZ niso bili ponovno izvoljeni oziroma se za ponovni mandat sploh niso potegovali. Njihova nadaljnja pot bo različna: kar precej se jih bo upokojilo, nekateri se bodo vrnili v stare službe, drugi pa bodo zaprosili za nadomestilo plače.

Del intelektualcev je stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in DeSUS pozval k oblikovanju levosredinske koalicije. Menijo namreč, da v proporcionalnem volilnem sistemu, kot je naš, mandat za sestavo vlade ne pripada avtomatično zmagovalni stranki, ampak stranki, ki je sposobna povezati dovolj parlamentarnih strank in sestaviti vlado.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je sestal še s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Po Jelinčičevih besedah imata s Šarcem ogromno skupnih točk, saj oba želita državi pomagati. Jelinčič je napovedal, da bosta pogovore nadaljevala, koalicijo, ki se oblikuje iz strank na levi sredini, pa označil za "v veliki meri koalicijo samo za sebe".

Predsednik SDS Janez Janša je poklical vodjo poslancev SD Matjaža Hana, a v SD se držijo predvolilnih izjav, da ne bodo sodelovali s politiko, ki gradi na širjenju neresnic in izključevanju, je povedal predsednik SD Dejan Židan v odgovoru na vprašanje, ali so v SD dobili konkretno vabilo k sodelovanju v prihodnji vladi od Janše ali Marjana Šarca.

Žiga Turk meni, da bi bila za Slovenijo najboljša rešitev, če bi dobili vlado, v kateri bi bila SDS, drugotnega pomena pa je to, ali naj jo vodi Janez Janša, kdo drug iz stranke ali kdo tretji.

Možna je vlada treh premierjev: Janeza Janše (SDS), Mira Cerarja (SMC), Alenke Bratušek (SAB), ki bi se ji pridružil še Matej Tonin (NSI).

Novoizvoljeni poslanci, ki bodo štiriletni mandat nastopili z ustanovno sejo DZ, bodo za svoje delo prejemali med 3600 in 4800 evri osnovne bruto plače, pripadajo pa jim tudi različni dodatki in mesečni pavšal. Tisti, ki se iz DZ poslavljajo in ne bodo takoj našli nove zaposlitve, pa bodo lahko zaprosili za nadomestilo plače.