Alžirski predsednik Bouteflika se je uklonil protestnikom in ne bo še petič kandidiral

"Ne bo petega mandata," je sporočil Bouteflika in dodal, da 18. aprila ne bo predsedniških volitev. Te bodo izvedli potem, ko bo nacionalna konferenca, neodvisni odbor, do konca leta pripravila reformo političnega sistema in novo ustavo, o kateri naj bi nato odločali na referendumu.

Napovedal je še, da bo čim prej naredil tudi spremembe v vladi, ki bodo ustrezen odgovor na zahteve ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kmalu zatem je odstopil premier Ouyahia. Na njegov položaj je Bouteflika že imenoval dosedanjega notranjega ministra Noureddina Bedouija. Njegova naloga je sestava nove vlade.

Za namestnika premierja in zunanjega ministra pa je Bouteflika imenoval Ramtana Lamamro.

82-letni Bouteflika, ki je na oblasti od leta 1999, je 10. februarja z napovedjo, da se bo na aprilskih volitvah potegoval za peti predsedniški mandat, sprožil val protestov. Potekali so skoraj vsak dan, udeležilo pa se jih je po več 10.000 ljudi, ki so zahtevali umik njegove kandidature.

Proteste so nadaljevali tudi po tistem, ko je minuli teden napovedal, da v primeru zmage mandata ne bo opravil do konca. Minuli petek je nato prišlo do najbolj množičnih, a tudi nasilnih protestov v prestolnici Alžir. Udeležilo se jih je okoli 100.000 ljudi, ranjenih jih je bilo okoli 200.

Odločitev je sporočil dan po tistem, ko se je po dveh tednih vrnil iz Švice, kjer je bil na zdravstvenih pregledih. Sporočil pa jo je na dan, ko se je pritisk nanj okrepil z odločitvijo več kot tisoč sodnikov, da poteka volitev ne bodo nadzirali, če bo ostal kandidat, poroča britanski BBC.

Načelnik generalštaba vojske, general Gaed Salah pa je dejal, da imajo vojska in narod enako vizijo prihodnosti, s tem pa dal jasno vedeti, da vojska simpatizira s protestniki.

Protesti in stavke so v prestolnici in drugih mestih po državi združili ljudi iz različnih slojev družbe - od šolarjev in študentov do pravnikov in sodnikov.

Po njegovem odstopu od kandidature so iz več mest poročali o slavju na ulicah. V središču prestolnice Alžir je bilo slišati hupanje vozil.

Bivša kolonialna sila v državi Francija je pozdravila predsednikovo odločitev in izrazila upanje, da bo hitro zaživela nova dinamika, ki bo odgovorila na težnje alžirskih prebivalcev.

Soufiane Djilali, vodja alžirske opozicijske stranke Jil Jadid, je medtem opozoril, da protestov ne smejo končati, saj ni dvoma, da bo na položaju predsednika ostal do konca leta.

Bolehni Bouteflika je leta 2013 utrpel možgansko kap in ga je od takrat le redko mogoče videti v javnosti. Priklenjen je na invalidski voziček.

Njegove zmožnosti, da še naprej vodi državo, so bile vprašljive že na zadnjih volitvah leta 2014, na katerih je nato zmagal.

Bouteflika je spoštovanje pridobil z vlogo pri končanju državljanske vojne (1992-2002), ki je zahtevala skoraj 200.000 življenj. V času arabske pomladi januarja 2011 je prebrodil najhujše z odpravo izrednih razmer po 19 letih in uporabo denarja od prodaje nafte za dvig plač. Tako je bil med arabsko pomladjo, ki se je začela leta 2010 v sosednji Tuniziji, edini predsednik na severu Afrike, ki je ostal na položaju.

V zadnjih letih pa je državo finančno prizadel padec cen nafte na globalnem trgu.