Gibanju Svoboda ni mogoče oporekati velike zmage, saj je kljub temu, da je dosegla šele tretji najvišji odstotek glasov v slovenski parlamentarni zgodovini po letu 1990, dobila rekordno število mandatov, kar pet več kot dosedanja rekorderka SMC.

Državna volilna komisija (DVK) je k delnemu izidu volitev dodala glasove, ki so jih volivci oddali na 21 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Oddanih je bilo 4680 glasovnic, od tega 68 neveljavnih. Izide glasovanja na preostalih devetih veleposlaništvih bo DVK ugotavljala predvidoma v torek.

Predsednik SLS Marjan Podobnik je na družbenem omrežju Twitter izrazil razočaranje nad volilnim rezultatom gibanja Povežimo Slovenijo. Ker mu stranke SLS ni uspelo pripeljati nazaj v slovenski parlament, na prihajajočem kongresu stranke, ki bo jeseni pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami, ne bo več kandidiral za predsednika.

Maja Janša, soproga Žana Janše in snaha predsednika vlade in SDS Janeza Janše je na twitterju objavila fotografijo domnevno neveljavne glasovnice brez žiga. Njen tast sicer krivdo za volilni poraz zvrača na Ruse, ki naj bi z vmešavanjem vplivali na razplet parlamentarnih volitev v Sloveniji.

Iz stranke SD so sporočili, da je Matjaž Nemec potrdil, da bo po prenehanju mandata Tanji Fajon v Evropskem parlamentu zasedel mesto poslanca. Nemec je na evropskih volitvah leta 2019 na listi SD dobil največje zaupanje volivk in volivcev za Fajonovo in Milanom Brglezom. Fajonovi mandat evropske poslanke preneha ob potrditvi nove sestave DZ.

»Mi bomo tisti, ki bomo odločali, kakšna bo vlada,« se je ob predstavitvi kandidatov liste Povežimo Slovenija 12. marca repenčil gospodarski minister in prvak Konkretno Zdravko Počivalšek.

Med največjimi strankarskimi poraženci na letošnjih volitvah je tudi SD, katere poslanska skupina se bo skoraj razpolovila.

Gibanje Svoboda z Robertom Golobom na čelu je zmagalo s podobnim rezultatom kot leta 2014 takratna Stranka Mira Cerarja, ker pa je v državnem zboru samo pet strank (kar nas približuje večinskemu sistemu), so njeni rezultati v številu poslank in poslancev še boljši. Tudi takrat je šlo za zmago nove, neomadeževane stranke, ki je bila glavni protipol vladavini Janeza Janše.

Predsednik vlade Janez Janša se je prek Twitterja odzval na novinarske prispevke tujih medijev o rezultatih nedeljskih državnozborskih volitev v Sloveniji. V zaporedju objav je med drugim kopici največjih tujih medijev sporočil, naj "preverijo svoje vire", ko pišejo o političnih usmeritvah predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.

V državnem zboru po svoji volji ne bodo več sedeli Marko Pogačnik, Nada Brinovšek, Jure Ferjan, Karmen Kozmus Ferjan, Janez Moškrič in finančni minister Andrej Šircelj, saj niso kandidirali.

O nedeljskih državnozborskih volitvah v Sloveniji še naprej poročajo številni tuji mediji, zdaj že tudi z bolj poglobljenimi analizami zmage Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda. Ugledni ameriški časnik Washington Post ocenjuje, da je izid slovenskih volitev večja zmaga za liberalno demokracijo kot razplet predsedniških volitev v Franciji.

Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu, ki je relativni zmagovalec nedeljskih volitev v DZ, zagotovil polno sodelovanje, zlasti v njegovi želji, da vlado sestavi čim prej. Pogovorila sta se o rokih, po oceni obeh pa bi novo vlado lahko dobili v začetku junija. Golob si operativne vlade želi pred počitnicami.

Jernej Pikalo je zaradi po njegovi oceni slabega volilnega rezultata SD odstopil kot podpredsednik stranke. Za STA je dejal, da želi, da se v stranki odpre razprava, kaj je šlo narobe in kako naprej. Na vprašanje, ali bi morala odstopiti tudi predsednica SD Tanja Fajon, ni želel odgovoriti. Fajonova njegov odstop spoštuje.

Če bi šli spomladi 2020 po prvem valu koronavirusa na predčasne volitve, bi bila SDS ne samo na oblasti, ampak bi imela desnica danes ustavno večino, je prepričan poslanec SDS Branko Grims.

»Tragična novica iz bratske Demokratske republike Slovenije,« poročajo severnokorejski mediji o porazu Janeza Janše.

Na nedeljskih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank, relativna zmagovalka Gibanje Svoboda pa za dosego večine potrebuje le eno stranko. Novinarja Tanja Starič in Silvester Šurla se strinjata, da malo strank v koaliciji pomeni, da je ta lahko bolj trdna, malo strank v parlamentu pa ustvarja pregledno politično prizorišče.

V aktualnih vladnih strankah SDS in NSi, ki se bosta po nedeljskih volitvah očitno selili v opozicijo, so včeraj že potekali sestanki organov strank. Popoldne sta se namreč sestala izvršilna odbora strank, so za STA potrdili v SDS in NSi.

Predsednica SD Tanja Fajon je bila izvoljena v DZ, zato bo zaradi nezdružljivosti funkcij prekinila mandat evropske poslanke. Do njenega mesta so upravičeni Matjaž Nemec, Dominika Švarc Pipan in Neva Grašič. Kdo jo bo nasledil, bo odvisno tudi od koalicijskih pogajanj z Gibanjem Svoboda, so pojasnili v pisarni Tanje Fajon.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

Uradni izidi so danes potrdili zmago Emmanuela Macrona v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Franciji. Medtem ko predsednik še naprej prejema čestitke iz tujine, so v Franciji oči že uprte v parlamentarne volitve, ki bodo junija. Macron v drugem mandatu napoveduje drugačno politiko za preseganje globokih delitev v francoski družbi.