Dan D za slovensko diplomacijo: smo bolj vplivni od Belorusije?

Glasovanje se bo začelo ob 16. uri po srednjeevropskem času. Število krogov glasovanja ni omejeno, za izvolitev pa kandidatka potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila pred odhodom v New York previdno optimistična glede možnosti za izvolitev. O tem, na koliko glasov računa, ni želela govoriti, je pa Ljubljana po njenih besedah v zadnjem tednu dobila precej obljub o podpori.

Če nobena kandidatka v prvih štirih krogih glasovanja ne bi dobila dovolj glasov, bi lahko poleg Slovenije in Belorusije v vzhodnoevropski skupini kandidirala še kakšna država. Običajno se sicer, če kandidatka v prvem krogu dobi precej več glasov od protikandidatke, v naslednjih krogih k njej preselijo dodatni glasovi.

Če bo Slovenija izvoljena, bo mesto v Varnostnem svetu zasedala od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025.

Pri tokratnem glasovanju v drugih regionalnih skupinah ni konkurence. Za sedeža afriške skupine sta kandidatki Alžirija in Sierra Leone, za sedež azijsko-pacifiške skupine kandidira Južna Koreja, za sedež skupine latinskoameriških in karibskih držav pa Gvajana.

Varnostni svet ima sicer 15 članic, od tega je deset nestalnih, pet držav - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija - pa ima stalne sedeže in tudi pravico veta.