Komentatorka: Pozablja se, da je desnica doživela boleč poraz, tudi tam je veliko nezadovoljnih ljudi, ki zahtevajo spremembe

"Volitve so prinesle velikansko spremembo, veliko zmago političnih novincev. Po enem letu smo očitno v nekem vmesnem času, nič radikalnega se ni spremenilo, smo pa tako politika kot volivci nekako stopili na trdna tla realnosti, ki je danes zelo drugačna kot tista pred enim letom," leto po parlamentarnih volitvah ocenjuje dolgoletna novinarka, urednica in voditeljica Televizije Slovenija Starič.

Za vladno koalicijo, ki so jo sestavile Gibanje Svoboda, SD in Levica, je burno leto političnih preizkušenj, tik pred obletnico zadnjih volitev v DZ so se minuli teden soočile tudi z razpravo ob interpelaciji vlade. Ta je po oceni Starič pokazala, da smo še daleč od tega, da bi bile razpoke ali nasprotja znotraj koalicije zanjo usodne.

Vzroke za padec javnomnenjske podpore med drugim pripisuje trku z realnostjo. A ocenjuje, da je ta tudi posledica napak, ki jih vlada dela tako v komunikaciji kot tudi odločanju. Do zdaj se je namreč prevečkrat zgodilo, da je predsednik vlade Robert Golob nekaj napovedal, pa se to potem ni zgodilo, izpostavlja Starič. Napovedane reforme bodo tako ključni preizkus uspešnosti te vlade in če ji pri tem spodrsne, bo lahko tudi predčasno končala svoj mandat, ocenjuje.

Glede odnosov v koalicijski družini je sicer opomnila, da v politiki velja stopnjevanje "sovražnik, hujši sovražnik, koalicijski partner". Popolnoma jasno je namreč, da so stranke v koaliciji tekmice, kar se bo slej kot prej tudi pokazalo, še posebej ko bodo volitve vse bliže, pojasnjuje. Levica in SD se za zdaj po njenih besedah zavedata svojega manjšinskega položaja in opazujeta, kaj se bo dogajalo v Svobodi, ki se kot stranka šele oblikuje. Politična zgodovina zadnjega desetletja namreč kaže, da so nove stranke zelo ranljive. "Ključno vprašanje je, ali bodo poslanci Gibanja Svoboda ostali v stranki do konca mandata," meni Starič.

Aktualni sklic DZ je do zdaj zaznamovalo tudi zaostrovanje odnosov med opozicijskima SDS in NSi, ki sta pred enim letom še sodelovali v vladi. Po besedah Starič je trenutno največja neznanka strankarskega dogajanja, kaj se bo dogajalo na desnem političnem polu, kjer dogajanje zmeraj zaznamuje predsednik SDS Janez Janša.

"Pozablja se, da je desnica doživela boleč poraz, tudi tam je veliko nezadovoljnih ljudi, ki so na tem političnem polu pomembni in tudi zahtevajo spremembe," pojasnjuje. Tako bo ključno, ali bo nastala kakšna nova stranka, ki ne bo samo satelit SDS in bo znova pomagala Janši na oblast, ampak bo dejansko predstavljala alternativo.

V takšni luči se sicer v zadnjih mesecih poskuša slikati manjša opozicijska stranka NSi. Po oceni Starič spor med opozicijskima strankama nikakor ni navidezen, a opozarja, da bi v primeru, da bi Janša prevzel vlado, NSi takoj vstopila vanjo. To sicer ta hip ni realen scenarij, meni.

NSi se tako znova poskuša samostojno pozicionirati na političnem parketu, saj mora, če želi v prihodnosti uspeti, prebiti stekleni strop sedmih odstotkov podpore, pojasnjuje. "V NSi so mladi politiki, ki računajo, da bodo politiki še dolgo in jih zanima, ali bodo še ministri, ali bodo sestavljali zmagovito koalicijo. Očitno so presodili, da je čas, da se zgodijo spremembe, da pridejo v ospredje bolj zmerni politiki in da se predvsem Janez Janša umakne," ugotavlja Starič.

Pri tem pa še vedno ostaja neznanka t. i platforma sodelovanja o temah, ki so pomembne za prihodnost politično preveč razdeljene Slovenije, kot jo je opisal in za konec pomladi napovedal poslanec SDS Anže Logar. Ta po udeležbi na predsedniških volitvah še vedno kotira na vrhu lestvic priljubljenosti politikov. A ta hip kaže, da Logar ne počne ničesar brez vednosti ali odobritve Janše, še dodaja Starič.