Položaj predsednika republike, za katerega se bodo potegovali kandidati na jesenskih volitvah, je profesionalna funkcija. Predsednik republike prejema nekaj nad 5000 evri osnovne bruto plače, kar se že leta sicer ni spremenilo. Se je pa aktualni predsednik Borut Pahor odpovedal dnevnicam, njegova partnerka Tanja Pečar pa vsem nadomestilom.

Na kongresu največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda bodo v ponedeljek razpravljali o kandidatih za predsedniške volitve, po pričakovanjih bodo v boj poslali podpredsednico stranke Marto Kos. V drugih strankah postopki še tečejo. Medtem je kandidaturo že predstavila pravnica Nataša Pirc Musar, prihodnji teden bo to storila tudi Nina Krajnik.

Člani Gibanja Svoboda se bodo v ponedeljek na digitalnem kongresu seznanili z odločitvijo LMŠ in SAB o pripojitvi k stranki. Razpravljali bodo tudi o kandidatih za predsedniške volitve.

Svojo kandidaturo za predsednico Slovenije je napovedala tudi razvpita filozofinja Nina Krajnik, ki jo je pred kratkim na TV Slovenija gostil novinar Jože Možina, nato pa je še ona njega gostila v gradu Tuštanj v Moravčah, kjer je predstavil svojo knjigo Slovenski razkol.

Kongres Gibanja Svoboda bo v ponedeljek obravnaval odločitev LMŠ in SAB o pripojitvi k stranki, na dnevnem redu pa bodo tudi kandidati stranke za jesenske predsedniške volitve, je včeraj napovedal predsednik stranke in premier Robert Golob. Verjame, da bo med kandidati za predsednico države podpredsednica stranke Marta Kos.

Junijska javnomnenjska raziskava Vox populi agencije Ninamedia za časnika Dnevnik in Večer kaže, da Gibanje Svoboda s 33,1 odstotka podpore ohranja veliko prednost pred ostalimi parlamentarnimi strankami. Po dveh letih je delovanje vlade znova ocenjeno kot pozitivno, skoraj polovica vprašanih pa je glede uspešnosti vlade neopredeljenih.

Konec leta se bo iztekel drugi mandat Boruta Pahorja v predsedniški palači, zato se že omenjajo kandidati za njegov položaj. Za glavni favoritinji veljata Marta Kos in Nataša Pirc Musar, kandidirali bi lahko tudi Ljudmila Novak, Miro Cerar in Vladimir Prebilič.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za zdaj še vedno vodi Lojze Peterle, čeprav so za četrtek načrtovali njegovo zamenjavo. Ker je na zbor prišlo premalo članov, po naših podatkih med 30 in 40, so razpravo o delu vodstva preložili na september.

Poslanci so na tajnem glasovanju s 57 glasovi za in sedem proti Danijela Krivca izvolili za podpredsednika DZ. V opoziciji so poudarili, da je Krivec za funkcijo primeren zaradi bogatih političnih izkušenj in dobrega poznavanja poslovnika. Podporo mu je pred glasovanjem izrazil tudi vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke (EPP) Ljudmila Novak na srečanju svoje strankarske skupine v Bruslju no mogla več poslušati manipulacij Milana Zvera iz SDS

Če bo šlo tako naprej, bo poražena SDS vložila še referendum o tem, ali lahko zmagovalec volitev Gibanje Svoboda v svoje vrste priključi tudi na volitvah poraženi LMŠ in SAB.

Po naših informacijah je zunanji minister Anže Logar pred volitvami osebno podprl ministrskega kolega iz NSI Janeza Ciglerja Kralja in mu zaželel, da v okraju Ribnica premaga Jožeta Tanka oziroma mu onemogoči izvolitev.

Kakšnim političnim in medijskim slavospevom smo bili priče, da imamo končno predsednico državnega zbora! Pa kaj! Odlično. Kje pa vendarle živimo, da bi to moralo biti nekaj posebnega? Prav bedno sem se počutila ob tem poudarjanju izvolitve prve ženske predsednice DZ!

Še v četrtek so poslanci SDS pričakovali, da bo Danijel Krivec še naprej vodja njihove poslanske skupine, v petek pa se je zgodil preobrat: predsednik Janez Janša je za novo vodjo določil Jelko Godec, državno sekretarko v svojem kabinetu.

Prva raziskava razpoloženja volivcev po parlamentarnih volitvah, ki jo je za POP TV opravila Mediana, je pokazala, da daleč največ javne podpore še vedno uživa Gibanje Svoboda, ki bi ga podprl skoraj vsak tretji vprašani oziroma 30,6 odstotka vprašanih. Sledi SDS, ki bi jo podprl vsak peti vprašani oziroma 19,7 odstotka anketirancev.

Ko je decembra lani Olaf Scholz postal nemški kancler, so številni njegovi socialdemokratski kolegi vzneseno govorili o socialdemokratskem desetletju. Toda to socialdemokratsko desetletje se je končalo le v nekaj mesecih. Scholz bo moral zdaj napeti vse sile, da se bo lahko rešil iz težkega položaja.

V SDS nekateri na skrivaj razmišljajo, da bi svojega prvaka Janeza Janšo poslali v Bruselj in nato ustoličili Anžeta Logarja, vendar gre bolj za sanje brez realne podlage. Dolgoletni vladar stranke se ne bo kar tako umaknil, za sabo ima vojsko zvestih »vernikov«.

Petnajstim strankam na podlagi aprilskih državnozborskih volitev za leto 2022 pripadajo sredstva v skupni višini 1.733.717 evrov, je razvidno iz danes objavljenih podatkov DZ. Poleg parlamentarnih strank bo proračunska sredstva prejemalo še deset strank, ki niso prestopile praga DZ. Sredstva se strankam izplačujejo mesečno po dvanajstinah.

V zadnjem času se soočamo z epidemijo tretjerazrednih političnih analitikov, ki jih pred male zaslone vabita nacionalna televizija in POP TV. Tako smo prejšnji teden kar dva dni zapored poslušali komentarje ustvarjalcev portala Domovina, ki so nas razsvetljevali s svojimi pogledi na povolilno stanje in hvalili »dosežke« in »presežke« odhajajoče Janševe vlade, ki so jo volivci pospremili na smetišče zgodovine.

Rešitev za težave Hrvatov v Bosni in Hercegovini je možna le ob dogovoru z akterji v BiH, zlasti Bošnjaki, in ob podpori mednarodne skupnosti, je v ponedeljek dejal hrvaški premier Andrej Plenković. Ob tem je zavrnil pobudo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da Hrvaška blokira vstop Finske in Švedske v Nato, in jo označil za ekshibicionizem.