Reforma predvideva, da mandata za sestavo vlade mandata v prihodnje ne bi več podeljeval predsednik države, temveč bi premierja za pet let neposredno izvolili na volitvah. Obenem bi zmagovalni stranki dodelili 55-odstotno večino tako v poslanski zbornici kot senatu, četudi ne bi prejela absolutne večine glasov.
Vlada spremembe opisuje kot boj proti kronični nestabilnosti italijanske vlade - od konca druge svetovne vojne je državo vodilo že skoraj 70 različnih vladnih ekip - in premierka Giorgia Meloni je v torek predlog na omrežju X označila za prvi korak naprej pri utrjevanju demokracije.
Kljub širšemu strinjanju, da je treba politični sistem reformirati, je predlog vlade v opoziciji deležen ostrih kritik. Bojijo se, da bi tako parlamentu kot predsedniku odvzel pomembna pooblastila.
Vodja opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein je v torek na protestu opozicijskih strank v Rimu menila, da bi reforma vladno strukturo v državi obrnila na glavo in oblast skoncentrirala v eni sami osebi. Med potrjevanjem v senatu pa so člani opozicije protestno v zrak dvigali izvode ustave.
Reforma je sicer še precej oddaljena od morebitne dokončne potrditve. Vsakršno spremembo ustave morata namreč dvakrat potrditi tako poslanska zbornica kot senat, med vsakim glasovanjem pa morajo miniti najmanj trije meseci. Če na zadnjih dveh glasovanjih predlog ni potrjen z dvotretjinsko večino, je potreben razpis referenduma, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.
Vlada, ki jo vodijo skrajno desni Bratje Italije, zaenkrat tovrstne večine nima. Predlog volilne reforme je denimo v petek v 205-članskem senatu prejel 109 glasov podpore.
Spremembe ustave se je nazadnje leta 2016 loteval tedanji premier Matteo Renzi, a je referendum na to temo padel in Renzi se je moral posloviti s položaja.