DZ je sprejel predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Volivci se bodo na referendumih izrekali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ ter o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje. Datum referendumskega odločanja še ni znan.

Na parlamentarnih volitvah na Hrvaškem neuradni delni izidi kažejo prepričljivo prednost desnosredinski HDZ pred zasledovalci iz levosredinske koalicije z SDP na čelu. Po preštetih 80,7 odstotka glasov ima HDZ 62 poslanskih mandatov, SDP s partnerji pa 42. Sledijo Domovinsko gibanje, Most in Zmoremo!.

Zanimanje državljanov članic Evropske unije za evropske volitve, ki bodo čez približno 50 dni, se krepi, kaže danes objavljena raziskava Evropskega parlamenta. Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih verjetno udeležilo 71 odstotkov vprašanih državljanov EU in 62 odstotkov vprašanih v Sloveniji.

Trend padanja podpore vladi in vladnim strankam, ki traja že nekaj zadnjih mesecev, se je ustavil in obrnil v drugo smer. Delo vlade premierja Roberta Goloba kot neuspešno ocenjuje 65,1 odstotka vprašanih, 30,3 odstotka pa jih meni, da je vlada uspešna, kažejo rezultati aprilske raziskave Vox populi v Dnevniku.

Podpora vladi in DZ, ki je nekaj mesecev vztrajno padala, je višja kot marca, kaže aprilska raziskava javnega mnenja inštituta Mediana za časopis Delo. Delo vlade kot pozitivno ocenjuje nekaj manj kot 16 odstotkov vprašanih. Na volitvah bi tudi tokrat slavila SDS pred Gibanjem Svoboda, največji padec podpore pa je anketa zabeležila pri Levici.

Več članov zunajparlamentarne stranke Resnica naj bi imelo po poročanju Dela in 24 ur stike s sodelavci izgnanega namestnika ruskega vojaškega atašeja v Sloveniji Sergeja Lemeševa. V stranki prorusko usmerjenost zanikajo, v povezavi med Lemeševim in kandidatom stranke na prihajajočih evropskih volitvah Bojanom Potočnikom pa ne vidijo težav.

Večina vprašanih v raziskavi, ki jo je za Delo izvedla Mediana, se strinja, da bi morebitni referendumi potekali hkrati z evropskimi volitvami. Med devetimi vloženimi pobudami je po mnenju večine šest takšnih, ki so primerne za odločanje na referendumu, največja podpora je odločanju o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Stranka Resnica Zorana Stevanovića se na evropske volitve podaja z nekaterimi znanimi obrazi. Na listi bodo poleg Stevanovića med drugim novinarka Polona Frelih, igralka Tanja Ribič, pisatelj in kolumnist Branko Gradišnik ter zdravnika Sabina Senčar in Stanko Pušenjak. Vrstni red liste bodo sporočili naknadno, so zapisali v stranki.

Nekdanji lastnik hrvaškega koncerna Agrokor Ivica Todorić je v torek sporočil, da se umika iz predvolilne tekme za hrvaški sabor, potem ko je februarja ob ustanovitvi svoje nove stranke napovedal, da bo sodeloval na parlamentarnih volitvah in se potegoval za položaj premierja.

O tem, kakšen človek je hrvaški predsednik Zoran Milanović, so mnenja precej različna. Vsekakor pa se vsi strinjajo, da takšnega šefa države naša južna soseda še ni imela. Milanović, letnik 1966, po rodu Hercegovec, je rad glasen in nekonvencionalen, včasih tudi nepričakovano odkrit in iskren, a vse prepogosto zelo grob in prostaški.

Marčno merjenje javnomnenjske podpore vladi je v primerjavi s prejšnjim mesecem, polnim pretresov in padcev podpore, tokrat skoraj nespremenjeno. Delo vlade kot uspešno ocenjuje le še 24,4 odstotka vprašanih, kar 70,3 odstotka pa jih meni, da je vlada neuspešna, kažejo rezultati raziskave Vox populi v današnjem Dnevniku.

Kitajska ter več držav Latinske Amerike in Azije je čestitalo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob osvojitvi že petega mandata na čelu države. Kitajsko zunanje ministrstvo je še sporočilo, da si obetajo nadaljnjo krepitev odnosov med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin je glede na skoraj vse preštete glasove na predsedniških volitvah osvojil 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Putin je dosegel doslej najvišjo podporo, ki pa jo gre po ocenah opazovalcev pripisati predvsem represiji.

Dvomov o izidu letošnjih predsedniških volitev v Rusiji ni bilo nikoli. Zmagovalec je bil znan, še preden je več kot 100 milijonov volivcev v največji državi na svetu odšlo oddat svoj glas. Ves čas je viselo v zraku edino relevantno vprašanje teh volitev: S koliko odstotki bo tokrat zmagal Vladimir Putin?

Novi obrazi so se izkazali za zgrešen projekt, zato v političnem zakulisju razmišljajo, da bodo na prihodnjih volitvah stavili kar na izkušene politike leve politične opcije.

Po zaključenem evidentiranju kandidatov za vodilna mesta SD pred volilnim kongresom za zdaj še ni poenotenja o favoritu za prihodnjo vodjo SD. Nekateri člani menijo, da bi se morala stranka še pred kongresom poenotiti o enem kandidatu, drugi si želijo demokratičnega boja. "Stranki dajem priložnost, da razmisli," pravi predsednica Tanja Fajon.

Mineva 30 let ustanovitve LDS, ki je nato skoraj desetletje dominirala na levem političnem polu. Njeni volivci se zadnja leta selijo tako med neopredeljene kot tudi k strankam novih obrazov. "Volivci, kar jih je še ostalo, se še vedno pojavljajo kot podporniki novih strank, a ne vedno vsi in ne vedno pri istih," pojasnjuje analitik Andraž Zorko.

Ocena dela vlade se je v primerjavi s februarjem, ko je bila najnižja v tem mandatu, še znižala, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je za Delo opravila Mediana. Delo vlade kot pozitivno ocenjuje manj kot 14 odstotkov vprašanih. Na volitvah bi tudi tokrat slavila SDS pred Svobodo, SD pa je uspelo precej popraviti rezultat prejšnjega meseca.

Na evropskih volitvah bi SDS dobila štiri poslance, Gibanje Svoboda dva, SD, NSi in Levica pa po enega, kaže raziskava Mediane za Delo. Evropskih volitev se bo zagotovo ali verjetno udeležilo 81,1 odstotka sodelujočih, medtem ko se jih 14,8 odstotka zagotovo ali verjetno ne bo udeležilo, izhaja iz rezultatov, ki jih je danes objavilo Delo.

Evropska ljudska stranka (EPP) je danes na kongresu v Bukarešti potrdila predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko na junijskih evropskih volitvah. Von der Leyen je tako korak bližje novemu petletnemu mandatu na čelu komisije, saj se EPP glede na javnomnenjske raziskave obeta zmaga na volitvah. Na kongresu jo je podprla slovenska NSi, ne pa tudi SDS in SLS.