V Nemčiji je danes na predčasnih parlamentarnih volitvah slavila konservativna unija CDU/CSU, ki je glede na projekcije prejela 28,5 odstotka glasov. Na drugo mesto pa se je prvič zavihtela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,5-odstotno podporo. Še vedno ni znano, koliko strank bo v parlamentu, saj pri dveh projekcije niso čisto jasne.

Prvaku Demokratov Anžetu Logarju je vendarle uspelo ustanoviti svojo poslansko skupino. Ne sicer z imenom stranke, kot si je želel, ampak bodo morali njegovi poslanci delovati v okviru poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja pred Nemčijo pred volitvami 23. fabrarja, je, ali gre po isti poti kot Italija, Francija, Avstrija in ZDA, pa tudi večina bivših socialističnih držav, med drugim Poljska, Madžarska in Slovaška? Govorim o vstopu v vladavino, za katero je značilno obvladovanje ključnih institucij države, med drugim celotnega pravosodja, medijev in policije, s strani populistične in avtoritarne politične stranke.

Konec je. Trump že vlada, Janša še bo. Kontroverzni ekonomist, nekdanji minister Jože P. Damijan je prejšnji teden zbrane na pogovornem večeru ljubljanske SD dobesedno šokiral z najbolj »črno« politično napovedjo.

Februarska anketa Mediane za Delo kaže rast podpore SDS, ki bi jo volilo 23,7 odstotka vprašanih. Od prejšnjega merjenja javnega mnenja se je razkorak med SDS in Svobodo, ki je z 12,7 odstotka na drugem mestu, skoraj podvojil. Razlika med strankama je v tem mandatu doslej največja, poroča Delo. Več kot polovica negativno ocenjuje delo vlade.

Nemški kancler Olaf Scholz je v predvolilnem soočenju na javni televiziji posvaril pred "evropsko krizo", če bo njegov konzervativni tekmec Friedrich Merz, ki velja za favorita prihajajočih volitev, sprejel napovedane reforme migracijske zakonodaje. Slednji je sicer v burni razpravi Scholzu očital, da je izgubil stik z realnostjo.

Kosovski premier Albin Kurti se je po nedeljskih parlamentarnih volitvah razglasil za zmagovalca. Njegova stranka Samoopredelitev (LVV) je po večini preštetih glasov osvojila nekaj več kot 41 odstotkov glasov. S tem je sicer izgubila absolutno večino. Vseh deset sedežev, ki v parlamentu pripadajo srbski manjšini, je osvojila Srbska lista.

Zgodba se dogaja na Tržaškem kmalu po osamosvojitvi in daje vpogled v delovanje represivnih organov in ostanka SDV, pripoveduje o svojem drugem romanu dr. Miha Brejc. V njem piše o tem, kako je delovalo udbovsko omrežje in kako so se znotraj njega znašli ljudje, se nanj odzivali, kakšne moralne dileme so imeli.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump bi bil obsojen v zvezi s spodkopavanjem izida predsedniških volitev 2020, če ne bi bil lani znova izvoljen na položaj, ocenjuje posebni tožilec Jack Smith v poročilu, del katerega je ministrstvo za pravosodje danes poslalo kongresu. Trump je v odzivu Smitha označil za motenega, ugotovitve pa za lažne.

Najvišjo podporo med strankami z 20,4 odstotka ohranja SDS, s 14,4 odstotka sledi Svoboda, krepi pa se delež neopredeljenih med anketiranimi, ki je presegel tretjino, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je znižala ocena dela vlade, premier Robert Golob pa je na lestvici priljubljenosti politikov zdrsnil na zadnje mesto.

Kanadčani imajo srečo v nesreči. V času hude vladne krize, ko je država ostala brez političnega vrha in čaka na nove volitve, z juga prihajajo zagotovila, da si jih ne bodo prisvojili z vojaško silo, ampak »le« z ekonomsko močjo. Prihajajoči predsednik ZDA je s svojim rovarjenjem pospešil odhod liberalnega kanadskega premierja Justina Trudeauja, a pritiski povzročajo težave tudi konservativni opoziciji.

Hrvaška predsedniška kandidata Zoran Milanović in Dragan Primorac v torek zvečer med prvim in edinim televizijskim soočenjem pred drugim krogom volitev nista varčevala z medsebojnimi žaljivkami in obtožbami. Milanović je za Primorca dejal, da je analfabet in v lasti Andreja Plenkovića, Primorac pa ga je obtožil laganja in proruskih stališč.

Podpora nemškim socialdemokratom (SPD) je pred februarskimi parlamentarnimi volitvami nekoliko upadla. Sodeč po prvi večji letošnji javnomnenjski raziskavi bi SPD na volitvah osvojil 15,5 odstotka glasov in se uvrstil na tretje mesto za konservativno unijo CDU/CSU in skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), katere podora je malenkost narasla.

Tega filma Janez Janša ne bo videl, pravi premier Golob. Toda njegova samozavest utegne biti letos vseeno nekoliko omajana. Kajti 2025 je tudi predvolilno leto, in če ne bo presenečenj, bodo najkasneje konec prihodnje zime ali pa na začetku spomladi 2026 vsekakor parlamentarne volitve.

Levici že tretjič ni uspelo priti v Evropski parlament. Na lanskih volitvah so prejeli zgolj 4,81 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat doslej, zdaj pa izganjajo Miho Kordiša, ki mu sledi lep del članstva. Ali bo stranka sploh ostala v državnem zboru?

Avstrijska liberalna stranka Neos je danes odstopila od koalicijskih pogajanj z ljudsko stranko (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ). Dvostrankarska koalicija ÖVP in SPÖ sicer še naprej ostaja možnost, a bi imelo takšno zavezništvo v 183-članskem parlamentu le en glas večine.

Namesto, da bi načenjal predvolilne teme, je Janez Janša zaradi zadeve Trenta sprožil »začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler je treba«.

V bitki za Pantovčak po današnjem prvem krogu ostajata aktualni predsednik Zoran Milanović in neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki ga podpira vladajoča HDZ, kažejo podatki državne volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovih. Prvi je prejel 49,14 odstotka glasov, drugi pa 19,41 odstotka. Drugi krog volitev bo potekal 12. januarja.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes razpustil bundestag in razpisal predčasne volitve za 23. februar prihodnje leto. Steinmeier je volitve razpisal po tem, ko poslanci sredi meseca niso potrdili zaupnice kanclerju Olafu Scholzu. Predsednik je ob tem poudaril potrebo po politični stabilnosti in pozval k pošteni predvolilni kampanji.

Podpora vladi je upadla, prav tako je nekoliko več tistih, ki vlade ne podpirajo, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Najbolj priljubljena stranka ostaja SDS, na drugem mestu je Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena političarka je Nataša Pirc Musar, gospodarski minister Matjaž Han, ki je s predsednico delil prvo mesto, je zdaj drugi.