Okrajni sodnici Špeli Koleta, ki mu je sodila zaradi domnevnega izsiljevanja Mira Senice in Katarine Kresal, je večkrat poslal elektronsko pošto, v kateri jo je vulgarno zmerjal in ji brutalno grozil, ustno jo je žalil celo na glavni obravnavi neke druge zadeve, ki jo je spremljal kot predstavnik javnosti. Vulgarne žaljivke in grožnje so objavljene v sodbi ustavnega sodišča, in sicer na strani 8.
https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-up-1307-22-z-dne-20-6-2024/
Okrajno sodišče v Ljubljani je Lomovška leta 2020 obsodilo na pet mesecev zapora, po pritožbi pa je višje sodišče kazen nekoliko skrajšalo. Dve leti pozneje ga je zavrnilo tudi vrhovno sodišče, ki je odločitev sprejelo z večino glasov, proti je glasovala le sodnica Barbara Zobec. Okrajno sodišče je svojo odločitev obrazložilo z Lomovškovo predkaznovanostjo, saj je bil zaradi kaznivih dejanj obsojen petkrat, od tega trikrat za kaznivo dejanje razžalitve.
Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Katja Šugman Stubbs in sodnik Marko Jaklič. Stubbsova je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da nasprotuje zgolj zaporni kazni za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.
Ker so bile izrečene pogojne kazni neučinkovite, se je odločilo za zaporno kazen. Tudi vrhovno sodišče je v svoji presoji poudarilo večkratno tožnikovo predkaznovanost in konkretne okoliščine kaznivih dejanj: večkratno pisanje, daljše časovno obdobje, verbalni napad naj bi prešel v grožnjo z napadom na življenje in telo oškodovane sodnice.
Lomovšek se je med drugim pritoževal zaradi kršitev pravice do svobode izražanja, zato je ustavno sodišče njegovo presojalo tudi z vidika 39. člena ustave oziroma 10. člena evropske konvencije o človekovih pravicah. Pri tem se je oprlo tudi na prakso podobnih primerov, o katerih je razpravljalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Ustavno sodišče je opozorilo, da so po ustavosodni presoji meje sprejemljive kritike odvisne od vloge tistega, ki ga zadevajo.
Ustavni sodniki
»Pravica do svobode izražanja namreč ni neomejena. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena ustave je omejena s pravicami in svoboščinami drugih ljudi. V koliziji s pravico do varstva osebnega dostojanstva (34. člen ustave) in pravico do varstva osebnostnih pravic (35. člen ustave), med katere spada tudi pravica do varstva časti in dobrega imena, je lahko zaradi spoštovanja jedra pravic iz 34. in 35. člena ustave tudi izražanju grobih vrednostnih sodb postavljena meja. Kjer osebi ne gre več za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, kritiko ravnanja ali stališča, temveč zgolj za žalitev drugega, napad na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir do nje, njeno zasmehovanje, protipravnost ni izključena,« so odločbo pojasnili na ustavnem sodišču.
Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Katja Šugman Stubbs in sodnik Klemen Jaklič. Stubbsova je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da nasprotuje zgolj zaporni kazni za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.
V prejšnjih sodbah je Lomovšku sodišče med drugim odredilo obiskovanje delavnice za nenasilno komunikacijo, prepovedali so mu približevanje oškodovanki na manj kot 200 metrov, prav tako se je moral odpovedati nadlegovanju preko različnih telekomunikacijskih sredstev. Očitno pa se tega ni držal in se je zato znašel v zaporu.
